Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Fajon zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije BiH na evropski poti
Sarajevo/Podgorica – Slovenija bo še naprej pomagala BiH na njeni evropski poti s konkretno politično podporo, je v petek v Sarajevu po pogovorih z zunanjo ministrico BiH Bisero Turković poudarila vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon. “BiH spodbujamo, da vloži vse napore v gradnjo zaupanja in dialoga ter na področju krepitve vladavine prava,” je dejala. Zunanja ministrica Fajon je v nedeljo na prvi uradni obisk odpotovala še v Črno goro, kjer je pozvala k imenovanju ustavnih sodnikov, zatem pa je obiskala še Kosovo.
Fajon je svojem na prvem delovnem obisku v BiH ponovila, da v Sarajevo prihaja z jasnim sporočilom, da Slovenija in EU vidita prihodnost BiH v uniji. “S statusom kandidatke smo ji ponudili roko, zdaj je pa na voditeljih, da s konkretnimi dejanji pokažejo, kako trdno bodo stisnili to roko,” je poudarila Fajon.
Ministrica Turković je spomnila, da je Fajon prva vodja diplomacije katere od članic EU, ki je obiskala BiH po pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU. “To predstavlja jasno pot za BiH in njene državljane, na nas pa je, da pospešimo izpolnjevanje postavljenih prioritet,” je dejala Turković.
V Črni gori, ki jo je v imenu visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepha Borella obiskala že 21. decembra skupaj z avstrijskim zunanjim ministrom Alexandrom Schallenbergom, je znova pozvala k imenovanju ustavnih sodnikov. “Upam, da bodo politične stranke v dialogu in brez odlašanja imenovale sodnike. To je pogoj za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic državljanov in stabilnosti institucij,” je sporočila po pogovorih z vodstvom države. Premier Dritan Abazović je po srečanju tvitnil, da sta se strinjala, da je imenovanje ustavnih sodnikov ključno za nadaljevanje demokratičnih procesov in evropsko perspektivo Črne gore. Fajon je nato obiskala še Kosovo, pogovori bodo namenjeni predvsem razmeram v regiji. (13., 15. in 16. januar)
Italija za okrepitev sodelovanja s Slovenijo pri reševanju migrantske krize
Trst/Varšava – Italija želi okrepiti prizadevanja za vračanje migrantov, ki nezakonito vstopijo v državo, je v soboto v Trstu dejal italijanski notranji minister Matteo Piantedosi. Kot je poudaril, si želi Rim tesneje sodelovati z Ljubljano pri reševanju migrantske krize, zlasti pri upočasnitvi toka nezakonitih migracij na balkanski poti.
Piantedosi je napovedal, da načrtuje srečanje s slovenskimi oblastmi. “S Slovenijo smo že vzpostavili plodne odnose pri razvoju preiskav in instrumentov za preprečevanje tihotapljenja na balkanski poti,” je dejal po poročanju Primorskega dnevnika. Italija si po njegovih besedah želi tudi okrepiti prizadevanja za vračanje migrantov, ki so nezakonito vstopili v Italijo.
“Prepričani smo, da je vračanje migrantov legitimen instrument, ki ustreza evropskim in mednarodnim standardom, in naša dolžnost je, da ga okrepimo. To je treba storiti skupaj z našimi partnerji,” je še dodal Piantedosi, ki se je v Trstue udeležil zasedanja odbora za javni red in varnost, ki ga je sklical nedavno imenovani tržaški prefekt Pietro Signoriello.
Kot je v petek sporočila agencija EU za mejno in obalno stražo Frontex, je število nezakonitih prehodov zunanjih meja EU lani znašalo približno 330.000. Gre za najvišje število od leta 2016 in predstavlja 64-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021. Najbolj obremenjena je še vedno pot prek Zahodnega Balkana, po kateri je prišlo približno 45 odstotkov migrantov. (13. in 14. januar)
Razprava o podnebni pravičnosti: EU je dolžna zaščititi najbolj prizadete
Ljubljana – EU je kot del razvitega sveta dolžna izpolniti cilje na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, razogljičenja in zmanjšanja rabe energije, hkrati pa mora zaščititi tiste države in skupine prebivalstva, ki so zaradi podnebne krize najbolj prizadete, so po petkovi razpravi na to temo sporočili iz pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.
V razpravi so sodelovali evropski poslanec Franc Bogovič (EPP), svetovalka v uradu predsednice republike za podnebno politiko in človekove pravice veleposlanica Eva Tomič, predstavnik gibanja Mladi za podnebno pravičnost Izidor Ostan Ožbolt in Jan Kren z Inštituta Jožef Stefan in Društva EN-LITE.
“Izzivi so zelo veliki, rešitve obstajajo, ne smemo pa delati zgolj na podlagi ideologij, ampak s konkretnimi ukrepi,” je opozoril Bogovič. “Čas za ukrepanje je resnično zdaj, saj se sočasno spopadamo z dvema krizama; s podnebno krizo in s krizo upadanja biotske raznovrstnosti. Slovenija ni imuna na nobeno od teh kriz, ki vedno najbolj in najprej udarijo najbolj ranljive,” pa je dejala Tomič. (13. januar)
Po vstopu Hrvaške v schengen brez sprememb za ribiče v Piranskem zalivu
Ljubljana/Piran – Z vstopom Hrvaške v schengensko območje v Piranskem zalivu se za ribiče ni nič spremenilo. Režim ribolova ostaja nespremenjen, saj nanj vstop Hrvaške v schengensko območje ne vpliva. Tudi vsi postopki glede kazni potekajo enako kot pred vstopom Hrvaške v schengen, so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ribolov se po navedbah ministrstva izvaja kot doslej, skladno z določili skupne ribiške politike EU ter skladno z arbitražno razsodbo iz leta 2017 o meji med državama. Ribiči imajo dovoljenje za izvajanje gospodarskega ribolova za območje svoje države, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Na ministrstvu za zunanje zadeve pa so spomnili, da morsko ribištvo ureja sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, ki sta ga Slovenija in Hrvaška sklenili leta 1997. (14. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.