go to the original language article
Bruxelles, (Fena) – Izvjestitelj Evropskega parlamenta (EP) za Bosno in Hercegovino Ondřej Kolář je v pogovoru z bh. novinarji izjavil, da je pesimističen glede stanja v BiH, opozorivši, da domači politiki izogibajo odgovornosti, upočasnjujejo reformne procese in se pogosto zanašajo na zunanje akterje namesto, da bi sami sprejemali ključne odločitve.
– Govoreč odprto in iskreno, sem nekoliko pesimističen glede trenutne situacije v Bosni in Hercegovini, ker imam občutek, da je veliko ljudi na javnih funkcijah, ki se nekako zanašajo na zunanje akterje, ki niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za izvajanje nujnih reform, ki bi državo pognale naprej in zares biti odgovorni za to, kar počnejo. Zdi se mi, da poskušajo, ali morda ne poskušajo, ampak se preprosto zanašajo na druge, da sprejmejo odločitve namesto njih, nato pa to uporabljajo kot alibi za lastno neaktivnost, za lastno nesposobnost, toda ko nekdo drug sprejme odločitve ali jim je nekaj vsiljeno, so nagnjeni to kritizirati, trdijoč, da bi oni sprejeli boljše odločitve, čeprav tega niso bili sposobni storiti. To seveda vse upočasnjuje, upočasnjuje reforme, ki jih je treba izvesti tako znotraj države kot tudi do Evropske unije (EU) – je dejal Kolář.
Izpostavil je, da je zanj zelo pomembno priti v Bosno in Hercegovino, biti tam in se pogovarjati s politiki, nevladnim sektorjem in javnostjo, da bi na terenu videl, kakšna je situacija v resnici, ter da bi na nek način lahko oblikoval svoje mnenje.
– Opazovati stvari od daleč je povsem drugače kot se pogovarjati z ljudmi na terenu. Ne želim temeliti svojega poročila na vtisih, ampak na dejstvih in zato zelo želim ponovno priti v BiH in se pogovarjati z vsemi relevantnimi deležniki, s katerimi lahko govorim. To sem počel že prej, ko sem pripravljal prejšnje poročilo. Proces je tak, da najprej od Komisije dobimo osnutek poročila, v katerem so navedeni in komentirani napredek države, katere reforme se izvajajo in kako napreduje proces reform, nato pa kot Parlament dejansko proučimo poročilo in sprejmemo odločitev. Morali bi “preveriti” poročilo, torej jasno povedati, ali se s tem strinjamo kot Parlament. Ko sprejmemo končno odločitev, s končnim besedilom, se to pošlje v glasovanje na plenarni seji, da se vidi, ali ga bo Parlament sprejel ali ne – je dodal Kolář.
Dejal je, da je izjemno pomembno, da Evropski parlament komunicira s svojimi partnerji v Parlamentu Bosne in Hercegovine.
Izpostavil je, da je po njegovem mnenju Milorad Dodik eden od razlogov, zakaj reforme v Bosni in Hercegovini ne potekajo dobro.
– Ne vem za kakršne koli pogovore za zaprtimi vrati, ki bi se morda lahko vodili, ko gre za gospoda Dodika. Dokaj sem prepričan, da stališče EU kot celote ostaja enako. Imamo določena načela, ki se jih držimo in od katerih ne moremo odstopiti, ker bi, če bi odstopili od teh načel, na primer od vladavine prava, ki je v tem primeru zelo pomembna, celoten proces lahko preprosto vrgli v smeti. Spet, povsem iskreno govoreč, mislim, da je Dodik pravzaprav eden od razlogov, zakaj reforme v BiH ne potekajo dobro. Ne vem, ali sploh želi, da BiH postane del EU ali želi, da ostane izolirana država ali pa želi, da se Bosna in Hercegovina razpade, Republika Srpska pa postane del Srbije. Kdo to ve? Vendar igra, ki jo on igra, ni nekaj, kar bi EU kot celota, kot sem rekel, lahko sprejela. Vem, da so države, kot je Madžarska, ki na nek način podpirajo Milorada Dodika, ker je to del njihove politike do Evropske unije – ustvarjati nered – je dejal Kolář.
Poudaril je tudi, da je transparentnost eno od temeljnih načel in eden od temeljev demokracije ter da je še posebej pomembna v kontekstu volilnih procesov.
Navedel je, da mnogi politiki na zahodnem Balkanu, pa tudi v Evropski uniji, ne razumejo, kaj pomeni biti transparenten in transparentno komunicirati z javnostjo.
– Če politiki nekaj skrivajo, potem ne morejo pričakovati, da jim bodo ljudje verjeli, transparentnost in zaupanje pa gresta z roko v roki. Dokler politiki v državah kandidatkah tega ne razumejo, dokler ne želijo reformirati volilnega procesa tako, da bo popolnoma transparenten in da ne bo nobenega načina, da bi se na kakršen koli način izkrivljal, bo seveda zelo težko verjeti, da res želijo postati del demokratičnega sveta. Mislim, da je to pravzaprav izziv, ki ga delimo in na katerem moramo skupaj delati. Definitivno menim, da moramo izvesti temeljne, močnejše reforme – je dejal Kolář.
Izpostavil je, da morajo ljudje v Bosni in Hercegovini izbrati politike, ki razumejo, da je Dayton začasen, da ne more trajati in da dejansko upočasnjuje napredek te države, zato bi se BiH lahko imenovala nekakšen protektorat.
Ko gre za glavnega pogajalca Bosne in Hercegovine z Evropsko unijo, Kolář poudarja, da mora biti to oseba, ki je strokovnjak v tem, kako prevesti potrebe države kot celote, ne le ene etnične skupine.
– Moj strah je, da politiki v Bosni in Hercegovini pogosto razmišljajo v okvirih lastne etnične pripadnosti in da nekako verjamejo, da predstavljajo le eno od etničnih skupin. Če se takšen pristop uporabi pri izbiri glavnega pogajalca in če bo glavni pogajalec oseba, ki tudi sama verjame, da govori le v imenu ene od skupin, bodisi Hrvatov, bodisi Bošnjakov, bodisi Srbov, potem proces nikoli ne bo napredoval. Nisem tisti, ki bi moral dajati lekcije BiH o tem, katero politično telo naj izbere to osebo. Moja edina sporočila, moja edina želja je, da odgovorni politiki razumejo, da bo ta oseba govorila v imenu celotne države, ne le enega njenega dela – je dejal Kolář.
Prav tako, ko se je pogovarjal z bosanskohercegovskimi novinarji v Bruslju, je navedel, da se boji, da nekateri politiki v Bosni in Hercegovini igrajo igre z Evropsko unijo.
– Ko pogledam poročila iz Evropske komisije in tisto, v kar sem se sam prepričal v BiH, nisem prepričan, da so tisti, ki pravijo, da se reforme izvajajo, res iskreni in da sami menijo, da so reforme sploh potrebne, tako da moram reči, da sem tukaj zelo previden. Seveda je dialog vedno nujen, bodisi znotraj same države bodisi navzven, in v vsakem primeru je potreben, da se napreduje. Če ni napredka, je treba z dialogom razložiti, zakaj do napredka ni prišlo, kje lahko ponudimo določeno pomoč. Evropska unija tukaj ni, da bi sprejemala odločitve namesto nekoga, mi lahko le pokažemo pravo pot ali dajemo nekatere smernice, še posebej, če država ni članica EU – je zaključil Kolář. (27.11.)