Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Premier Golob in evropski komisar Gentiloni v reformi upravljanja EU izpostavila prožnost
Brdo pri Kranju – Reforma ekonomskega upravljanja EU je tema današnje razprave, ki se je v kongresnem centru na Brdu pri Kranju udeležujejo tuji in domači strokovnjaki, med njimi finančni minister Klemen Boštjančič, predsednik evroskupine Paschal Donohoe, portugalski finančni minister Fernando Medina, državna sekretarka na švedskem finančnem ministrstvu Johanna Lybeck Lilja in izvršni direktor Evropskega mehanizma za stabilnost Pierre Gramegna.
Premier Robert Golob je v uvodnem nagovoru poudaril: “Zavedamo se nujnosti ponovne vzpostavitve fiskalnega pravila, a zaradi sprememb mora omogočati dovolj prožnosti za ustrezen odziv nanje.” Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, ki se v sredo in danes mudi v Sloveniji, pa je dodal, da Evropa potrebuje jasen okvir novih skupnih pravil.
Po Golobovih besedah se je treba dogovoriti “za definicijo, kaj pomeni fleksibilnost, saj jo sedaj vsak razume drugače”. Prožnost mora biti v ospredju vseh sprememb, ne le fiskalnega pravila, ampak tudi na področju državnih pomoči, energetike in prestrukturiranju trgov. Pred Slovenijo so reforme, kot so zdravstvena, pokojninska in davčna reforma ter reformi dolgotrajne oskrbe in izobraževalnega sistema za zelen in digitalni prehod, zato je po njegovem treba najti ustrezno ravnovesje med naložbami in vzdržnostjo javnih financ. Slovenija si je zadala ponovno izpolnjevanje fiskalnega pravila v prihodnjem letu. “Sedaj smo precej optimistični, da nam bo uspelo,” je dejal Golob.
Za nami so tri leta izjemne negotovosti, v katerih pa je Evropa s skupnim odzivom in solidarnostjo dosegla zelo veliko.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni
Gentiloni je Golobov poziv k prožnosti označil za primernega, predvsem v luči res negotovih časov. “Sposobnost prilagajanja javnofinančne politike, pa tudi vse ostrejše denarne politike spreminjajočim se razmeram, terja prožno držo,” je dejal. A obenem potrebujemo jasen okvir skupnih pravil, je dejal Gentiloni.
“Javni dolg in inflacija sta visoka, gospodarske razmere so sicer boljše od prvotnih napovedi, a še vedno ne moremo govoriti o dobrih razmerah,” je orisal. A če želimo resno izpeljati zeleni prehod, okrepiti konkurenčnost in inovacije, potrebujemo investicije. Pri tem moramo po njegovih besedah spodbuditi tako zasebne kot javne naložbe. Komisar je opozoril, da EU za to reformo nima veliko časa. “Trgi pričakujejo predloge in rezultate pogovorov, še posebej v času zaostrovanja denarne politike,” je med drugim dejal Gentiloni. (9. marec)
Sloveniji pozitivna ocena za prvih 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje
Ljubljana/Bruselj – Evropska komisija je podala pozitivno predhodno oceno prvega zahtevka Slovenije za izplačilo nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost v višini 50 milijonov evrov, je v sredo med obiskom v Ljubljani povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Po dokončni potrditvi v Bruslju naj bi bil denar izplačan v aprilu.
Poudaril je, da gre za pomemben prvi korak. “V teh negotovih časih je po našem mnenju zelo pomemben ta prvi korak ter tudi pot investicij in reform, ki jih predvideva načrt in ki bodo okrepile gospodarsko uspešnost Slovenije,” je dejal komisar. Sloveniji iz mehanizma za okrevanje in odpornost pripada 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, pri čemer se je Slovenija za zdaj odločila, da bo ob nepovratnih sredstvih uporabila za 705 milijonov evrov posojil.
Slovenija pripravlja posodobitev nacionalnega načrta za okrevanje, ki je potrebna med drugim zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov ter novih preračunov Evropske komisije, ki so posledica ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021. Trenutno na ministrstvu za finance končujejo seznam projektov, ki jih bodo iz načrta izločili; gre predvsem pa projekte, katerih izvedba je časovno najbolj oddaljena oz. so najtežje izvedljivi. Pri tem Slovenija nima prostih rok, saj bo morala izvesti zadane reforme in zagotoviti določen delež projektov s področja digitalizacije in zelenega prehoda. (9. marec)
Program InvestEU naj bi postal pomemben katalizator krepitve naložb tudi v Sloveniji
Ljubljana – Želja pristojnih je, da program InvestEU za strateške in inovativne naložbe postane pomemben katalizator krepitve investicij tudi v Sloveniji, predvsem pri projektih malih in srednjih podjetij. Finančni minister Klemen Boštjančič je na dogodku v ponedeljek napovedal aktivno vlogo vlade pri tem, čim bolj učinkovit zagon programa bo podpira tudi Evropska investicijska banka (EIB).
Program InvestEU naj bi v obdobju 2021-2027 s 26 milijardami evrov jamstev v proračunu EU mobiliziral za 400 milijard evrov javnih in zasebnih naložb. V sklopu turneje po članicah povezave so ga predstavniki EIB, EBRD in Evropske komisije predstavili v Ljubljani.
Za Slovenijo je po ministrovih besedah zanimiva predvsem podpora tveganemu financiranju za mala in srednja podjetja ter startupom. Tu ima Slovenija, tako Boštjančič, velike načrte, tudi v sodelovanju s SID banko, s katero naj bi EIB kmalu prižgala zeleno luč prvemu projektu v okviru InvestEU.
EIB, ki je Sloveniji doslej namenila za skoraj 7,3 milijarde evrov posojil in drugih oblik financiranja, pa obenem projekte v Sloveniji financira tudi v okviru svojih rednih aktivnosti. Boštjančič je omenil 250 milijonov evrov sofinanciranja za projekt drugi železniški tir med Koprom in Divačo, o čemer pogovori tečejo že nekaj časa. Minister upa, da bodo pogoji kmalu izpolnjeni, tako da bi bila odobritev možna sredi leta. (7. marec)
Obrambni minister Šarec poudaril pomen hitrosti in učinkovitosti skupnih nabav streliva za Ukrajino
Stockholm – Obrambni minister Marjan Šarec je na sredinem neformalnem zasedanju ministrov za obrambo članic EU v Stockholmu podprl prizadevanja EU za skupne nabave streliva za Ukrajino. Pri tem je poudaril pomen hitrosti in učinkovitosti. Ob robu se je sestal z nemškim kolegom Borisom Pistoriusom, so navedli na obrambnem ministrstvu.
Pri skupnih nabavah streliva so po Šarčevih besedah poleg hitrosti in učinkovitosti pomembna tudi finančna sredstva in koliko so države članice pripravljene prispevati. Hkrati je treba skupno javno naročanje EU nadgraditi s krepitvijo evropske obrambne tehnološke in industrijske baze. Pri tem je treba upoštevati tudi sodelovanje malih in srednjih podjetij, kar je izrednega pomena predvsem za Slovenijo, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Šarec se je ob robu zasedanja srečal z nemškim kolegom Borisom Pistoriusom, Slovenija pa je pristopila tudi k projektu enote za hitro odzivanje na kibernetske grožnje in medsebojno pomoč na področju kibernetske varnosti (PESCO). (8. marec)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.