go to the original language article
Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je v torek predlagala nov sklad, ki bi lahko mobiliziral skoraj 800 milijard evrov za naložbe v obrambo po vsej Evropski uniji, vključno z vojaško pomočjo Ukrajini. “Živimo v času oboroževanja in Evropa je pripravljena množično povečati svoje izdatke za obrambo,” je dejala v Bruslju.
Njen predlog, namenjen krepitvi obrambnih zmogljivosti EU, predlaga, da članicam omogočimo večjo prilagodljivost pri obrambnih izdatkih, da sprostimo stroga pravila EU o dolgu in primanjkljaju ter da prerazporedimo regionalne razvojne sklade v vojaške naložbe.
Načrt vključuje tudi 150 milijard evrov posojil za kritična obrambna področja, kot so zračna in raketna obramba, artilerijski sistemi, droni in vojaška mobilnost, je pojasnila von der Leyen. “S tem opremo lahko države članice izjemno povečajo svojo podporo Ukrajini,” je dodala.
Komisija pričakuje, da bi skupaj s privatnim kapitalom in dodatnimi sredstvi Evropske investicijske banke (EIB) ta predlog lahko mobiliziral skupaj 800 milijard evrov za obrambo.
“Živimo v najbolj presunljivih in nevarnih časih,” je dejala von der Leyen. Voditelji EU se bodo o predlogu pogovorili na posebnem vrhu v Bruslju v četrtek.
Vendar pa se predlog sooča z notranjim odporom. Madžarski premier Viktor Orbán in slovaški premier Robert Fico sta nakazala, da bosta blokirala kakršnokoli odločitev EU o oboroževalovanju Ukrajine in da bosta raje sklepala dvostranske dogovore.
“Moramo stopiti do izziva”: izziv Evrope pri ponovnem oboroževanju
“To je trenutek Evrope in moramo se mu odzvati,” je dejala Von der Leyen ob napovedi njenega novega načrta za ponovno oborožitev Evrope. A tudi po treh letih vojne v Ukrajini so evropske države imele težave s povečanjem obrambnih izdatkov.
Kljub pozivom k večjim obrambnim naložbam so številne evropske države pri izkazovanju zavez komajda dospele. Cilj Nata, da za obrambo namenijo vsaj 2 % bruto domačega proizvoda (BDP), ki ga podpira ZDA, ostaja parameter, ki ga številne države težko dosegajo. Na primer, Portugalska želi ta cilj doseči šele leta 2030.
Slovenija, ena izmed najmanj obrambno porabljivih držav Nata, trenutno namenja okoli 1,35 odstotka BDP, in namerava to številko povečati na 2 odstotka do leta 2030. Po drugi strani pa si na primer Češka prizadeva preseči prag dveh odstotkov, premijer Petr Fiala pa želi doseči tri odstotke v prihodnjih letih.
V Severni Makedoniji, zavezniku Nata in aspirantu k članstvu v EU, namerava vlada prav tako dodeliti več kot 2% BDP obrambi.
Čeprav gre za pozitiven korak, ostaja to boj za številne države EU, predvsem tiste z omejenimi obrambnimi proračuni in zastarelo vojaško infrastrukturo.
Bolgarija, članica Nata in EU, proizvaja in izvaža obrambno opremo, vendar se sooča z izzivi pri modernizaciji svoje vojske sovjetske dobe. Kljub načrtom za povečanje obrambnih izdatkov na 2,5 % BDP do leta 2025, strokovnjaki napovedujejo, da bo dejanski proračun bližje 2,1 %, omejen s finančnimi realnostmi.
Evropa se pridružuje strani Ukrajine
Napoved znatnega povečanja obrambnih izdatkov in vojaške pomoči Ukrajini se je zgodila po tem, ko je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa v ponedeljek napovedala, da bo začasno ustavila ameriško vojaško pomoč Ukrajini.
Trumpova odločitev, da umakne pomoč, se je zgodila po njegovem verbalnem napadu na ukrajinskega predsednika, Volodimirja Zelenskega, v Beli hiši pred novinarji, kar je povečalo strahove, da želi prisiliti Kijev v mirovni sporazum, ki omogoča ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu doseganje njegovih želja.
Čeprav se Trump, ki je bil nedavno ponovno izvoljen, predstavlja kot posrednik med Putinom in Zelenskijem, je njegov pristop pustil Kijev in Evropo ob strani, medtem ko išče zbližanje z ruskim voditeljem.
Ta sprememba je bila povsem razvidna v srečanju v ovalni pisarni z Zelenskim, ki ga je Trump obtožil, da ni dovolj hvaležen za ameriško pomoč in da ni “pripravljen” na mir z Rusijo.
Vendar so evropski voditelji zaprli vrste v podporo Kijevu, in že prej organizirani vrh v Londonu, ki ga je gostil britanski premier Keir Starmer, s ciljem predstavljanja mirovnega načrta ZDA, se je pretvoril v sejo okrevanja za Zelenskega po mučnem obisku Bele hiše.
Zelenski se je v nedeljo srečal s kraljem Karlom III v poskusu pokazati željo Londona po utrditvi statusa ukrajinskega voditelja po kritikah s strani Trumpa.
Zelenski je po tem dejal, da je vrh utrdil njegovo zavezanost za delo v prizadevanju za mir. “Potrebujemo mir, ne neskončne vojne,” je dejal na Telegramu. “V bližnji prihodnosti bomo vsi v Evropi definirali naše skupne položaje: črte, ki jih moramo doseči in črte, kjer ne moremo popustiti,” je dodal. “Ti položaji bodo predstavljeni našim partnerjem v Združenih državah.”
Starmer je prav tako dejal, da bosta Velika Britanija, Francija “in drugi” delovali z Ukrajino na načrtu za zaustavitev spopadov, ki ga bodo nato predstavili Washingtonu.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po vrnitvi s vrha za časnik Le Figaro povedal, da želita Francija in Združeno kraljestvo predlagati delno enomesečno premirje “v zraku, na morju in na energetskih infrastrukturah”.
Poljski premier Donald Tusk je pozval Združene države in Evropo, naj Putinu pokažeta, “da Zahod nima namena popuščati pred njegovim izsiljevanjem in agresijo”.
“Težko delo”
Italijanska premierka Giorgia Meloni je poudarila pomen preprečevanja razdelitve Zahoda glede Ukrajine v pogovorih, ki so potekali v Londonu s Starmerjem. “Menim, da je zelo, zelo pomembno, da se izognemo tveganju, da se Zahod razdeli,” je dejala Meloni. “In menim, da lahko pri tem Združeno kraljestvo in Italija odigrata pomembno vlogo pri gradnji mostov,” je dejala Meloni.
Meloni, voditeljica najbolj desničarske stranke Bratje Italije, uživa ugodne odnose z Washingtonom in velja za možnost za popravo odnosov s Trumpom po sporu v Beli hiši.
Vendar pa, ob nepopustljivi Rusiji in omahljivih Združenih državah, so izzivi, s katerimi se Evropa sooča pri ohranjanju enotnosti za Ukrajino, pomembni.
Starmer in Macron sta dejala, da sta pripravljena razporediti britanske in francoske vojake v Ukrajino, da bi pomagala ohraniti morebitno premirje. Brez jamstev za sodelovanje Združenih držav je Starmer dejal: “Evropa mora opraviti težko delo.” Vendar pa je to vroča točka za številne evropske strani.
Švedski premier Ulf Kristersson ne izključuje pošiljanja švedskih enot v Ukrajino, vendar jasno želi, da bi Združene države sodelovale. “Mora temeljiti na ameriški zaščiti in zanesljivih strukturah,” je dejal Kristersson v Londonu.
Začasni predsednik Romunije Ilie Bolojan je zatrdil, da bodo varnostna zagotovila, podeljena Ukrajini, dejansko veljala za “ves vzhodni breg, od Baltika do Črnega morja”, pri čemer je poudaril, da ne bodo mogla biti podeljena brez podpore Združenih držav.
Še en evropski podpornik Ukrajine, Španija, želi videti obrise miru, ki ga je treba ohranjati v Ukrajini, preden se zaveže k vzdrževanju premirja.
Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je v ponedeljek povedal španskim medijem, da Španija “nima nobenega problema” s pošiljanjem vojakov v tujino, vendar je v trenutni situaciji v Ukrajini “napor še vedno predvsem političen in diplomatski”, da bi zagotovili pravičen in trajen mir in ne zgolj začasno premirje.
Posebni vrh voditeljev EU, ki bo potekal v četrtek v Bruslju, bo naslednje veliko srečanje za definicijo smeri, ki jo mora ukrajina slediti. Zelenski je povabljen, da prisostvuje, saj je razprava o dodatni vojaški pomoči EU Ukrajini še bolj pomembna v novi dobi Trumpa.
Ta članek se objavlja dvakrat tedensko. Vsebina temelji na novicah partnerskih agencij v enr.