go to the original language article
Komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Tzitzikostas je obiskal največje pristanišče v Evropi, Rotterdam. Prav tako je sodeloval kot glavni govornik na »Evropskem vrhu za križarjenja« v okviru »CLIA Cruise Week«, kjer se je sestal z izvršnimi direktorji križarskih podjetij in ladjedelnic z vsega sveta.
V rotterdamskem pristanišču vsako leto gostijo 28.000 oceanu prečnih ladij in 91.000 plovil za notranjo plovbo, lani pa so obdelali 435,8 milijona ton tovora.
»Rotterdamsko pristanišče ni le največje v Evropi, temveč je tudi vodilno v energetski prehod, saj močno vlaga v trajnostno električno energijo, infrastrukturo za zeleni vodik in izkoriščanje čistih oblik energije v svojih kopenskih zmogljivostih,« je poudaril komisar, ter poudaril, da je tudi »najpomembnejše pristanišče za oskrbo, ki ponuja alternativna goriva in pripravlja prihodnost oskrbe z vodikom in amonijakom«.
»To je pristanišče, ki vodi, inovira in že izvaja ukrepe celovite evropske strategije za pristanišča, ki jo bomo predstavili v drugi polovici leta,« je dejal gospod Tzitzikostas.
Komisar se je sestal z izvršnimi direktorji križarskih podjetij in ladjedelnic z vsega sveta, s katerimi je izmenjal mnenja o »izzivih, prihodnosti in perspektivah evropskega križarjenja ter prihajajočih spremembah v okviru prehoda v novo dobo,« kot je navedeno v ustrezni izjavi.
Gospod Tzitzikostas je poudaril pomembnost vodilnega položaja, ki ga Evropa ima v gradnji krožarjenjih, saj »evropske ladjedelnice so edine na svetu, ki gradijo ikonična in sodobna križarska plovila«, medtem ko je poudaril, da »so se gospodarske perspektive za sektor pozitivne, z napovedano letno stopnjo rasti 4% – 5% po vsem svetu, povpraševanje pa že presega povpraševanje pred pandemijo«.
Poleg tega je v svojem osrednjem govoru na Evropskem vrhu o križarjenih gospod Tzitzikostas poudaril, med drugim, da je »tema dogodka ključna za prihodnost evropskega križarjenja, saj vključuje prednostna vprašanja, kot so infrastruktura križarjenih, konkurenčnost sektorja, odgovorno upravljanje turizma, trajnostna goriva in veščine delovne sile, ki deluje v križarjenju.
»Križarjenje je sektor z ogromnim gospodarskim pomenom za Evropo, ki povezuje celino s preostalim svetom,« je dejal.
Komisar se je skliceval tudi na »izzive, s katerimi se sooča križarjenje, v današnjem okolju s svetovnimi napetostmi in regionalnimi nestabilnostmi, ki neizogibno vplivajo na pomorske operacije«.
V zvezi z vprašanjem varnosti je gospod Tzitzikostas poudaril, da je »varnost in zaščita potnikov in posadke naša glavna prioriteta« in takoj dodal: »Današnja realnost od nas zahteva, da smo nenehno pozorni. Zahteva, da se hitro prilagajamo. In to počnemo. Vlagamo v močan in usklajen pristop za varnost na morju, na ravni EU, seveda, in v sodelovanju z našimi mednarodnimi partnerji«.
Glede konkurenčnosti evropskega križarjenja je komisar opozoril, da »sektor križarjenja igra ključno vlogo v turistični pokrajini Evrope, pri spodbujanju gospodarske rasti v obalnih regijah in pri razkrivanju lepote naše celine« in da »Mednarodna združenje križarjenj (CLIA) poudarja prispevek sektorja k zaposlovanju, gospodarski rasti in tehnološkem napredku«.
»Pravzaprav sektor križarjenja inovira in predstavlja ključno komponento evropske ladjedelniške industrije, a moramo priznati, da se danes sooča z velikimi izzivi. Razumem občutljivo ravnotežje med spodbujanjem gospodarske rasti in zagotavljanjem okoljske trajnosti. Ta dvojna perspektiva oblikuje naš pristop k podpori prehoda sektorja križarjenja. To osebno vidim kot prednost. Konkurenčnost in trajnost morata iti z roko v roki. To je edini način za zagotavljanje dolgoročnega uspeha sektorja. Ključa za Evropo sta gospodarska odpornost in vodilna vloga križarjenja. Nova celovita evropska strategija za pomorstvo, ki jo pripravimo, izkazuje to ambicijo v pomorskem sektorju. Vključujejo se vprašanja, kot so obnova flote in prenova, financiranje in naložbe, inovacije, mednarodno sodelovanje ter vidiki varnosti in obrambe. Sektor križarjenja bo zagotovo imel ključno vlogo, še posebej v zvezi s sodobno ladjedelništvo in prenovo,« je nadaljeval gospod Tzitzikostas.
Kar zadeva trajnost sektorja, je gospod Tzitzikostas poudaril, da predpisi obstajajo, tako kot tudi volja EU za podporo križarjenja v procesu prehoda. »Toda poleg financiranja in regulacije potrebujemo tudi sodelovanje. Križarska podjetja, nacionalne oblasti in operaterji pristanišč morajo sodelovati in vlagati v nova trajnostna goriva in inovativne tehnologije. Zasedanje Mednarodne pomorske organizacije (IMO) aprila bo ključna točka za ustvarjanje resnično enakovrednih konkurenčnih pogojev na globalni ravni za pomorski sektor. Nujno moramo odobriti ambiciozen sklop srednjeročnih ukrepov. Poleg tega bo digitalizacija prispevala k povečanju učinkovitosti, zmanjšanju ogljičnega odtisa pomorskega sektorja,« je poudaril.
Komisar je prav tako omenil potrebo po usposabljanju in nadgradnji veščin zaposlenih v križarskem sektorju, obenem pa je označil pristanišča za življenjskega pomena za križarjenje, za katera je poudaril, da »morajo biti opremljena za obvladovanje prihodnjih izzivov«.
»Že delamo na novi evropski strategiji za pristanišča, ki bo obravnavala vsa vprašanja. Gospodarsko varnost in kibernetsko varnost, konkurenčnost, trajnost, vojaško mobilnost, energetski prehod in odpornost. Sektror križarjenja bo ključni partner pri oblikovanju te strategije,« je dejal.
Na koncu je gospod Tzitzikostas pozval ljudi iz križarjenja k sodelovanju »da vsi skupaj zagotovimo, da bo sektor ostal v ospredju inovacij, ključno gonilo evropskega gospodarstva in pionir okoljske trajnosti«.
»Tako bomo zagotovili tudi stalno rast števila križarskih potnikov,« je zaključil komisar za trajnostni promet in turizem.