Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Jourova: Slovenija potrebuje kakovostne javne medije
Ljubljana – Slovenija potrebuje kakovostne javne medije z zagotovljenim stabilnim financiranjem, je v četrtek poudarila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Pomen močnih javnih in neodvisnih ter stabilno financiranih medijev izpostavlja tudi akt o svobodi medijev, je dejala Jourova. Med dvodnevnim obiskom v Sloveniji se je sešla s predstavniki vseh treh vej oblasti, med drugim s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accetom, predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič ter ministricama za kulturo Asto Vrečko in za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, s predsednico Natašo Pirc Musar pa se je sestala na delovni večerji.
V ospredju pogovorov pa so bile razmere v slovenskih medijih, zlasti na RTV Slovenija. Jourova je dejala, da je razumela pričakovanja, da ustavno sodišče o ustavnosti novele zakona o RTVS odloči kmalu. Potem ko je ustavno sodišče februarja začasno zadržalo izvrševanje dela novele zakona o RTVS, ki govori o konstituiranju novih upravljalskih organov zavoda, se zdaj čaka na dokončno presojo o ustavnosti novele. Državni zbor je novelo, s katero je vlada želela depolitizirati RTVS, sprejel julija lani, nato pa je več vodilnih na RTVS vložilo pobudo za presojo ustavnosti.
Jourova se je v četrtek udeležila tudi razprave o svobodnih medijih kot braniku pred dezinformacijami v času vojne. Dezinformacije so postale del hibridnega vojskovanja, v boju proti njihovemu širjenju pa so ključnega pomena svobodni in neodvisni mediji, je bil eden ključnih poudarkov razprave, v kateri sta sodelovala tudi predsednica Pirc Musar in ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran. (2. marec)
Guverner estonske centralne banke o nujnosti usklajenega delovanja vseh politik za znižanje inflacije
Ljubljana – Guverner estonske centralne banke Madis Müller je v petek obiskal Banko Slovenije. V javnem predavanju je poudaril, da je za čimprejšnje znižanje inflacije poleg zaostrovanja denarne politike nujno tudi usklajeno delovanje drugih politik, kot so javnofinančna politika, strukturne prilagoditve in ustrezna plačna politika.
Po njegovem mnenju inflacija v evrskem območju kljub počasnemu umirjanju ostaja previsoka. Februarja je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat letna inflacija v evrskem območju dosegla 8,5 odstotka, razlike med članicami pa so bile velikanske. Skrb po Müllerjevih besedah ob tem povzroča predvsem naraščajoča osnovna inflacije, torej tista brez cen energije in hrane, ki je februarja dosegla 5,6 odstotka.
Med vzroki za velike razlike med članicami EU je Müller omenil, da so države v pokoronsko okrevanje vstopile v različnih fazah gospodarskega cikla. Tiste, na katere je pandemija covida-19 manj vplivala, so nenaden skok povpraševanja beležile na višjih začetnih ravneh, kar je dodatno spodbudilo inflacijo. Tak primer so npr. baltske države.
Razlike med državami so tudi v ravni regulacije cen energije oziroma državnem ukrepanju za blaženje energetske draginje, v prožnosti cenovnih paketov za gospodinjstva in podjetja, v nekaterih državah pa na inflacijo vpliva tudi pomanjkljiva raven konkurence. Ponekod je delež stroškov za hrano in energijo v porabi gospodinjstev večji kot drugod, vsemu pa je treba dodati še razne druge specifične nacionalne učinke, ki so krepili agregatno povpraševanje, je dejal. Takšne razlike v inflacijskih stopnjah po Müllerjevih opozorilih lahko negativno vplivajo na delovanje evrskega območja in delovanje denarne politike, ki bo ponekod lahko vplivala preveč zategovalno, drugod pa še vedno spodbujevalno. (3. marec)
Pred tremi leti v Sloveniji potrdili prvo okužbo s koronavirusom
Ljubljana – V Sloveniji so 4. marca 2020 potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, in sicer pri Ljubljančanu, ki je pripotoval iz Maroka prek Italije v Slovenijo. Doslej so v Sloveniji po podatkih Nacionalnega instituta za javno zdravje potrdili preko 1.329.000 okužb, a po treh letih virus zaradi spremenjenih okoliščin na vsakdanje življenje skorajda nima več vpliva. V tem času so pristojni skupaj potrdili 1.329.386 okužb, največ v letu 2022, ko so potrdili 842.477 okužb.
Največ covidnih bolnikov je bilo hospitaliziranih 23. novembra 2021, in sicer 1168. Kar zadeva zgodovino števila dnevno potrjenih okužb, pa je bil v Sloveniji rekord dosežen med petim valom epidemije covida-19, in sicer 25. januarja 2022 s 17.494 primeri. Ob pojavu koronavirusne različice omikron in njenih kasnejših podrazličic so se v Sloveniji razmere, povezane s covidom-19, umirile in so vse od tedaj stabilne. Epidemični ukrepi zato večinoma temeljijo na priporočilih. V Sloveniji je doslej s prvim odmerkom cepljenih nekaj več kot 1.267.000 oseb, z vsemi pa skoraj 1.224.000. (4. marec)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.