go to the original language article
ZAGREB- Reševanje stanovanjske krize v EU zahteva usklajene politike in izkoriščanje obstoječih virov, so sporočili v petek udeleženci panela “K bolj dostopnemu stanovanju v Evropski uniji in na Hrvaškem“, opozorivši, da stanovanj dovolj, vendar mnogi niso v funkciji.
Poslanka Evropskega parlamenta Nikolina Brnjac (HDZ, EPP) je opozorila, da kar deset odstotkov prebivalcev EU porabi več kot 40 odstotkov svojih prihodkov za stanovanje, kar pomeni, da to zanje ni več dostopno.
“To je ogromen izziv, zlasti za mlade in družine z nižjimi dohodki,” je dejala na panelni razpravi, ki jo je organiziral Urad Evropskega parlamenta na Hrvaškem. Poudarila je, da sta revizija zakonodaje in uporaba evropskih skladov, ki doslej niso bili usmerjeni v dostopno stanovanjsko gradnjo, nujna.
Gordan Bosanac (Možemo, Zeleni/ESS) je izpostavil, da v mnogih državah članicah obstajajo številne stanovanjske enote, ki se ne uporabljajo, ker so nepremičnine postale sredstvo zaslužka, ne pa stanovanja.
“Te stanovanja je treba osvoboditi preko nacionalnih davčnih politik in hkrati vlagati v gradnjo javnih stanovanjskih enot. Potrebujemo mestne sklade ali nacionalni sklad za stanovanje, evropski denar pa je pri tem ključnega pomena,” je dejal in dodal, da se do leta 2027 pričakujejo le prenamene, saj novih sredstev trenutno ni.
Evropski poslanec Marko Vešligaj (SDP, S&D), ki se je oglasil preko videopovezave iz Bruslja, je sporočil, da bi najmanj 50 milijard evrov letno iz evropskega proračuna moralo biti usmerjenih v stanovanjske politike.
V kontekstu naraščajoče stanovanjske negotovosti v Evropi je Evropski parlament prvič ustanovil Posebni odbor za stanovanjsko krizo, katerega cilj je analizirati obstoječe politike, vpliv špekulativnih praks ter dati priporočila za dostopnejše stanovanje v EU.
Hrvaška, s povprečjem 31,8 let za zapustitev starševskega doma, prednjači v Uniji po pozni osamosvojitvi mladih – še en pokazatelj resnosti stanovanjske krize. (25. april 2025.)