Nevladne organizacije: Slovenija s tako obsežnim odstrelom medvedov krši evropsko zakonodajo
Ljubljana – Odločitev ministrstva za naravne vire in prostor, ki je minuli četrtek izdalo odločbo z dovoljenjem za odvzem 230 rjavih medvedov iz narave, predstavlja kršitev slovenske in evropske zakonodaje, so prepričani v slovenskih nevladnih organizacijah. Na to so v javnem pismu, ki so ga v nedeljo poslale v Bruselj, opozorile tudi Evropsko komisijo in Evropski parlament. Na to temo sta se sestala tudi premier Robert Golob, ki je pozval k vnovičnemu razmisleku, ter pristojni minister Uroš Brežan, ki vztraja pri odločitvi o odvzemu.
V več nevladnih organizacijah so opozorili, da Slovenija krši zakonodajo, saj takšno dovoljenje za odstrel medvedov v zakonodaji ni dopuščeno. Projektna skupina, ki sta jo financirali Slovenija in Evropska komisija, je po njihovih navedbah ugotovila, da večje število medvedov ne vpliva na povečevanje števila škodnih primerov. “V Sloveniji se medvede še vedno načrtno krmi ter dovoli kvotno odstreljevati za trofeje in prodajo mesa, zato je dvom v prevlado koristi okolja pred interesi dobička in zadovoljitve človekovih osebnih vzgibov pri odstrelu 230 medvedov neizogiben,” so izpostavili.
Tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije zahteva dosledno upoštevanje zakonodaje o zaščiti medveda in volka kot zavarovanih vrst živali ter blokado “vsakršnega masovnega odstrela”. “Po naših podatkih gre za tretjino vse populacije medvedov v Sloveniji,” so opozorili. “Medved, volk in ris so strogo zavarovane vrste, še zdaleč pa niso izčrpani vsi ukrepi za zavarovanje domačih živali in za uveljavitev izjeme za odstrel medveda, kot jih zahteva habitatna direktiva,” so prepričani.
Minister Brežan je pred tednom dni ob predstavitvi za marsikoga sporne odločbe o zmanjšanju populacije medvedov poudaril, da je njen namen preprečitev resne škode ter zagotavljanje zdravja in varstva ljudi. Populacijo rjavega medveda v Sloveniji želijo v prihodnjih letih zmanjšati na 800. Lani spomladi je bilo po oceni strokovnjakov v Sloveniji okoli 1100 rjavih medvedov. (17. in 19. aprila)
Okoljsko ministrstvo pozdravlja reformo sistema trgovanja z izpusti
Ljubljana – Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pozdravlja dogovor glede reforme in okrepitve sistema EU za trgovanje s pravicami do emisije (ETS) ter glede vzpostavitve mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki ga je sprejel Evropski parlament. “Z razširitvijo sistema trgovanja s pravicami do emisije na nove sektorje, okrepitvijo njegovih instrumentov in odpravo brezplačnih pravic do emisije bomo dosegli, da bodo morali največji onesnaževalci v EU opustiti stare prakse ter preiti na čiste tehnologije, procese in proizvode,” so v odzivu za STA v sredo zapisali na ministrstvu.
To bo bistveno pripomoglo k doseganju cilja podnebne nevtralnosti EU in s tem tudi Slovenije do leta 2050, so optimistični. S socialnim skladom za podnebje pa bomo zagotovili, da stroškov zelenega prehoda na svojih plečih ne bodo nesorazmerno nosili socialno najšibkejši državljani EU, menijo. Slovenija je z reformo sistema za trgovanje s pravicami do emisije postala upravičenka sredstev iz sklada za modernizacijo, kar pomeni približno 300 milijonov evrov v obdobju 2024-2030 za spodbujanje energetskega prehoda, pojasnjujejo.
Kot pravijo, EU s sprejeto zakonodajo ostaja vodilna in zgled drugim državam pri doseganju cilja omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijske ravni, kot izhaja iz pariškega sporazuma in priporočil Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPPC). (19. april)
Kmetijsko ministrstvo o težavah zaradi ukrajinskega žita: Slovenija ni naklonjena enostranskim potezam
Ljubljana – Slovenija je zavezana načelom delovanja notranjega trga EU, zato ni naklonjena enostranskim potezam posameznih držav članic, so glede morebitne prepovedi uvoza ukrajinskega žita za STA v sredo povedali na kmetijskem ministrstvu. Kot so pojasnili, vpliva prepovedi, ki so jo uvedle nekatere države, trenutno ne zaznavajo. “Razmere na trgu žit, ki so posledica prostega uvoza žit iz Ukrajine, je dokaj specifična. Slovenija pridela dobro polovico žit za lastne potrebe, manjkajoče količine pa uvozi predvsem iz Madžarske in Hrvaške,” so navedli.
Podatkov o morebitnem kopičenju presežnih količin ukrajinskega žita na ministrstvu sicer nimajo. Dodali pa so, da Slovenija stanje na kmetijskih trgih pozorno spremlja. Prihodnji torek bodo na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo o tem razpravljali ministri EU, ministrstvo pa od razprave pričakuje usklajeno iskanje rešitev in ukrepanje držav članic.
Poleg opozoril o nepošteni konkurenci se pojavljajo tudi opozorila o nižji kakovosti ukrajinskega žita. Kot je za STA povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, je žito, ki na slovenski trg trenutno prihaja iz Ukrajine, skoraj zagotovo iz starih zalog. “Pojavlja se vprašanje, kako je bilo to žito skladiščeno in kakšne so vsebnosti toksinov v njem,” je dejal. Čeprav Slovenija za razliko od držav, ki so Ukrajini geografsko bližje, prejme manjše količine ukrajinskega žita, pa lahko zaradi njene majhnosti po Žvegličevih besedah “trg zamaje že nekaj tovornjakov”. Zavzel se je za odločne in usklajene ukrepe na ravni celotne EU. (19. april)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.