Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Predsednica Pirc Musar in komisar Lenarčič ob dnevu Evrope izpostavila dosežke in odgovornost EU
Ljubljana – Predsednica republike Nataša Pirc Musar in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič sta ob odprtju torkove osrednje slovesnosti ob dnevu Evrope na Kongresnem trgu v Ljubljani izpostavila dosedanje dosežke evropskega povezovanja. Po besedah predsednice Pirc Musar je EU največje gospodarsko območje na svetu, Evropa pa prednjači tudi glede spoštovanja pravne države, človekovih pravic in zaščite manjšin. Med stvarmi, pri katerih lahko Evropa še napreduje, pa je navedla popolno enakopravnost spolov, strpnost do drugačnih ter kakovost okolja oziroma zeleno preobrazbo. V luči boja proti podnebnim spremembam je Pirc Musar dejala, da mora Evropa prevzeti odgovornost in pomagati manj razvitim državam, ki zaradi našega onesnaževanja trpijo.
Evropski komisar Lenarčič je pa je dejal, da Schumanova vizija še ni uresničena, saj v Evropi še nismo dosegli miru. EU mora po njegovih besedah z izkazovanjem solidarnosti Ukrajini nadaljevati, dokler ne bo dosežen pravičen mir. Med dosežki evropskega povezovanja je med drugim naštel enotni trg, program Erasmus, schengensko območje in skupno evropsko valuto, dodal pa je, da ima EU tudi načrte za trajnostno prihodnost.
Tudi premier Robert Golob ter ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon sta ob dnevu Evrope poudarila pomen enotnosti unije. Golob je dejal, da je skupaj mogoče narediti več. “Dan Evrope je dan enotnosti, prijateljstva, solidarnosti in uspeha konstruktivnega povezovanja v korist vseh. Skupaj smo močnejši in skupaj lahko naredimo več. Pravzaprav, moramo narediti več,” je poudaril premier. To je še toliko bolj pomembno danes, je menil, ko podnebne spremembe ogrožajo kakovost bivanja, ko se soočamo z vojno v Ukrajini in njenimi posledicami.
Tudi Fajon je poudarila, da je bil odgovor na vse krize, s katerimi se EU sooča v zadnjem obdobju, vedno več Evrope, več sodelovanja, več enotnosti pri sprejemanju odločitev, predvsem pa več solidarnosti in razumevanja. (9. maj)
Razvojnemu projektu slovenske avtomobilske industrije do 200 milijonov evrov državne podpore
Ljubljana – Projekt Slovenskega avtomobilskega grozda Misija GREMO (GREen MObility), namenjen zeleni in digitalni preobrazbi avtomobilske industrije do leta 2030, bo v prihodnjih petih letih prejel do 200 milijonov evrov državne podpore. Kot je ob torkovem podpisu dogovora o strateškem partnerstvu dejal premier Robert Golob, gre za enega ključnih razvojnih projektov za celotno gospodarstvo.
“Prehod iz ogljične družbe v brezogljično gospodarstvo prihodnosti prinaša izjemne spremembe. Nekateri jim bodo lahko sledili, drugi bodo ostali zadaj. Mi pa smo odločeni, da te spremembe vodimo in soustvarjamo prihodnost,” je poudaril direktor Hidrie Holdinga in koordinator projekta, ki vključuje 11 podjetij s 14.000 zaposlenimi, Iztok Seljak. Na področju mobilnosti to pomeni obsežno elektrifikacijo, ki bo po njegovih besedah zahtevala izjemno obsežna vlaganja, približno pet milijard evrov do leta 2030. Sodelujoči v Misiji GREMO želijo prihodke slovenske avtomobilske industrije do leta 2030 povečati na 7,8 milijarde evrov, lani so dosegli 5,1 milijarde evrov.
Premier Golob je sodelovanje vlade pri projektu izpostavil kot najboljši dokaz, da vlada z vlaganjem v inovacije misli zelo resno ter omenil. Dejal je, da država tudi sicer vlaga v avtomobilsko industrijo. Slovenija ima velike načrte tudi pri razvoju polnilne infrastrukture za elektrificirana vozila, pri čemer je treba upoštevati tudi njeno zelo pomembno strateško lego, je menil. (9. maj)
Evropsko leto spretnosti za spodbujanje učenja digitalnih kompetenc pri zaposlenih, sodeluje tudi Slovenija
Bruselj/Ljubljana – Evropska komisija je zagnala evropsko leto spretnosti, s katerim želi spodbujati vseživljenjsko učenje ter vključiti ljudi in podjetja v pobude, ki bodo prispevale k digitalni preobrazbi in zelenem prehodu EU. Pobudi se pridružuje tudi slovensko ministrstvo za digitalno preobrazbo.
V skladu s cilji evropskega leta spretnosti želi komisija doseči, da bi se vsako leto vsaj 60 odstotkov odraslih udeležilo usposabljanj za izpopolnjevanje spretnosti. Ob tem pa bi radi uresničili tudi cilje, ki so si jih zadali v okviru digitalnega kompasa za leto 2030, in sicer, da bi število odraslih z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji naraslo na 80 odstotkov in da bi imeli v EU v sektorju IKT 20 milijonov zaposlenih strokovnjakov.
V Sloveniji, ki se sooča s podobnimi izzivi, je delež odraslih z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji zgolj 50-odstoten in s tem še vedno prenizek, kar posledično znižuje konkurenčnost države in zavira možnosti za hitrejšo digitalno preobrazbo. Nizek, in sicer 17-odstoten, je v Sloveniji tudi delež žensk na področju IKT. (9. maj)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.