Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenija gosti diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida
Ljubljana – Slovenija od danes do 26. maja gosti diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev. Na njej naj bi sprejeli konvencijo, s katero bi zapolnili pravne praznine pri preiskavi in pregonu najtežjih mednarodnih hudodelstev in ki bo tudi prva mednarodna pogodba, poimenovana po Ljubljani.
Gre za največjo diplomatsko konferenco, ki jo je kadarkoli gostila Slovenija. Na njej sodeluje okoli 250 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 79 držav, podpornic pobude za konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA).
Pobudo za konvencijo vodi Slovenija skupaj z Nizozemsko, Belgijo, Argentino, Mongolijo in Senegalom. Iniciativa je nastala s ciljem po zapolnitvi pravnih praznin na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov.
Na odprtju konference so udeležence med drugim nagovorile zunanja ministrica Tanja Fajon, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib, nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius in sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Kimberly Prost.
Če bo na konferenci sprejeta konvencija MLA, bo to prva pomembnejša mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava, sprejeta po rimskem statutu leta 1998. Depozitar konvencije bo Nizozemska, ime pa bo nosila tudi po slovenski prestolnici. (15. maj)
Več članic EU, tudi Slovenija, zaskrbljenih zaradi ukrepov v zvezi z žitom iz Ukrajine
Bruselj – Kmetijski ministri 13 držav članic EU, med njimi Slovenije, so minuli teden na Evropsko komisijo naslovili pismo, v katerem so izrazili “resne skrbi glede ukrepov, v okviru katerih je Evropska komisija 2. maja brez posvetovanja z državami članicami selektivno omejila uvoz” štirih kmetijskih izdelkov na Poljsko, Madžarsko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo. Od komisije so zahtevali pojasnila in jo pozvali k preglednosti.
“Slovenija ima kot majhna država zelo majhen trg in vsaka taka sprememba ga lahko zaniha. Tako bodo imeli težave spet naši kmetje in tudi mlinsko-predelovalna industrija,” je v petkovi izjavi ob robu seje državnega zbora izpostavila slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko.
Ministri Slovenije, Francije, Avstrije, Belgije, Hrvaške, Danske, Estonije, Nemčije, Grčije, Irske, Luksemburga, Nizozemske in Španije so komisijo opozorili, da “ti ukrepi namreč vodijo v različno obravnavo znotraj notranjega trga”. “Prav tako se ob tem postavlja vprašanje, kako bodo v prihodnje obravnavani podobni primeri, ki jih bo izpostavila ena članica ali več njih,” so zapisali.
Ministri 13 držav od komisije zahtevajo pojasnila, kako so ti ukrepi in predlogi povezani s pravili in delovanjem notranjega trga ter trgovinsko politiko EU, pa tudi kakšni so kriteriji, na podlagi katerih je predlagala 100 milijonov evrov finančne pomoči kmetom v petih vzhodnih članicah EU in porazdelitev teh sredstev med njih. (12. maj)
Na konferenci o zelenem prehodu o nujnosti ukrepanja v Sloveniji
Maribor – Direktorica Agencije Republike Slovenije za energijo Duška Godina je na okrogli mizi minuli četrtek v Mariboru opozorila, da je Slovenija med državami Evropske unije, ki so glede na izhodiščno leto 2005 dosegle najmanjši napredek pri višanju deleža obnovljivih virov energije v splošni rabi. “Nujnost zelenega prehoda smo že ponotranjili, a moramo nehati nasprotovati vsemu in vsakemu ukrepu, ki nas vodi do tega cilja,” je dejala.
Da je potreben zeleni prehod, ne dvomi nihče, a vsak ga vidi drugače, je menila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. Opozorila pa je, da je treba preseči te delitve, saj je ukrepanje nujno. “Slišimo, da bodo obnovljivi viri energije uničili našo neokrnjeno naravo. Veter bo uničil gozd, fotovoltaika bo uničila kmetijstvo in kulturno dediščino in tako dalje. A prepričana sem, da se lahko v vsakem primeru najdejo najboljše rešitve,” je dejala.
Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov je zavezala Slovenijo k doseganju 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije za leto 2021. Doseženi delež je znašal 24,64 odstotka, država pa je morala manjkajoči delež zagotoviti z mehanizmom statističnega prenosa v višini 208 GWh na podlagi sporazuma s Češko. Leta 2005 je delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije znašal 19,8 odstotka. (11. maj)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.