Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Evropska komisija: Pri odločanju o reformah v Sloveniji ne sme biti odlašanja
Bruselj – Evropska komisija je v spomladanskem svežnju evropskega semestra v sredo opozorila, da je tveganje za zamude pri izvajanju slovenskega načrta za okrevanje in odpornost vse večje. Zato je Slovenijo pozvala k okrepitvi strukture upravljanja, poleg tega pa morajo biti odločitve o napovedanih reformah sprejete brez odlašanja.
“Da bi Slovenija v trenutnih zahtevnih okoliščinah hitreje izvajala svoj nacionalni načrt, mora okrepiti strukturo upravljanja in administrativne zmogljivosti. Poleg tega pa je treba zagotoviti, da ne bo odlašanja pri potrebnih odločitvah,” so dodali v Bruslju. Pri tem so izpostavili strukturne reforme na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davkov.
Komisija Slovenijo poziva, naj čim prej pošlje posodobljen načrt za okrevanje, da bi se izognili dodatnim zamudam pri njegovem izvajanju. Med drugim naj vključuje realistično časovnico glede prihodnjih zahtevkov za izplačilo.
Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija do konca leta 2026 iz sklada za okrevanje ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev koristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Doslej je prejela 281 milijonov evrov, ki vključujejo prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov in 231 milijonov evrov predfinanciranja. (24. maj)
Na konferenci o priložnostih vodikovega ekosistema za Severni Jadran
Dobrovo/Ljubljana – Na mednarodni konferenci Vodikov ekosistem Severnega Jadrana so v sredo v Goriških Brdih predstavili projekt vodikove doline, skupno akcijo treh držav v severnojadranski regiji. Sodelovalo je okoli 200 predstavnikov približno 90 podjetij iz Slovenije, Hrvaške in italijanske Furlanije-Julijske krajine. Izvršni direktor Partnerstva za čisti vodik pri Evropski komisiji Bart Biebuyck je dejal, da gre za prvo evropsko čezmejno vodikovo dolino, Evropska komisija pa jo je v okviru programa Obzorje Evrope podprla s 25 milijoni evrov nepovratnih sredstev.
“Pri prenosu vodika preko državnih mej se bomo srečali z različnimi pravili in tako se bomo lahko naučili drug od drugega, kaj deluje, katera pravila je treba spremeniti,” je po predstavitvi dejal Biebuyck. Dodatna prednost čezmejnega projekta je tudi to, da bodo te države in njihova podjetja sodelovala in izmenjevala dobre prakse in inovacije, je prepričan.
Po besedah generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije Vesne Nahtigal je v prehodu na brezogljično družbo zelo pomemben razvoj novih tehnologij. “Vodik je vsekakor ena izmed ključnih tehnologij. Vse sile moramo upreti v njen razvoj, če bomo želi, da se bo naša industrija lahko razvijala naprej in da ne bo trpelo okolje,” je dejala na predstavitvi konference dan prej v Ljubljani.
Vzpostavitev vodikovih dolin predstavlja način povezovanja proizvajalcev in uporabnikov vodika. Načrt je, da se po Evropi vzpostavi več takšnih ekosistemov in tako zgradi t. i. Evropsko vodikovo unijo, pa je še pojasnil Biebuyck. Doslej so v partnerstvu dodelili sredstva okoli 23 vodikovim dolinam. (22. in 23. maj)
Gozdovi bodo v Sloveniji imeli ključno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti države
Ljubljana – Ob začetku tedna gozdov, katerega namen je utrjevanje pomena gozdov v širši javnosti, so predstavniki stroke in ministrstev opozorili, da bodo imeli gozdovi ključno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2050.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je dejal, da bodo gozdovi – Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi – zelo pomembni pri doseganju podnebnih ciljev države tako z vidika blaženja kot prilagajanja na podnebne spremembe. Pomenijo namreč naravni ščit pred številnimi vplivi, pomagajo uravnati vremenske vzorce, zmanjšujejo nevarnost poplav in preprečujejo erozijo tal.
“V zadnjih 60 letih so se temperature v Sloveniji dvignile za 2,4 stopinje Celzija, temu pa so sledili pogosti ekstremni vremenski dogodki, ki prinašajo spremembe v produktivnosti gozdov, vrstni sestavi in pestrosti,” je povedal in dodal, da negativne posledice vplivajo tudi na količino ponora, ki ga gozdovi zagotavljajo.
Direktor Zavoda za gozdove Gregor Danev pa je povedal, da v Sloveniji zelo dobro poznamo in koristimo prost dostop v gozdove, kar prinaša tudi odgovornost. “Zavedati se moramo tega, da smo v gozdovih samo gostje. Gozd je eden najpomembnejših ekosistemov v Sloveniji in to zavedanje moramo imeti v sebi,” je poudaril.
V Sloveniji je danes 170 gozdnih rezervatov s površino skoraj deset tisoč hektarjev in 14 pragozdnih ostankov s površino 540 hektarjev. (22. maj)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.