Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Premier Golob: Dogovor glede napetosti na Kosovu mogoč samo ob pritisku mednarodne skupnosti
Kišinjov – Dogovor glede napetosti na Kosovu je mogoče doseči samo ob pritisku mednarodne skupnosti, je minuli četrtek po koncu vrha Evropske politične skupnosti v Moldaviji povedal premier Robert Golob. Ob robu se je sicer sestal z vsemi voditelji držav Zahodnega Balkana, tudi kosovsko predsednico Vjoso Osmani in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.
Kot je po srečanju povedal Golob, so se v četrtkove popoldanske pogovore o zadnjih napetostih na Kosovu vključili tudi voditelji največjih evropskih držav, kar je po njegovem mnenju tudi prav. “Do dogovora je namreč mogoče priti samo s pritiskom mednarodne skupnosti,” je poudaril.
Tudi sam je govoril tako s srbskim predsednikom Vučićem kot kosovsko predsednico Osmani. Premier je ostro obsodil nasilje, ki smo mu bili priča v zadnjih dneh na severu Kosova. Izpostavil je nujnost sodelovanja kosovskih oblasti s predstavniki mednarodne skupnosti s ciljem čimprejšnje umiritve napetosti, so sporočili iz premierjevega kabineta.
V izjavi za novinarje je izpostavil še srečanji s predsedujočo predsedstvu BiH Željko Cvijanović in novim črnogorskim predsednikom Jakovom Milatovićem. V pogovoru s slednjim je Golob izpostavil nadaljevanje močne podpore Črni gori na njeni poti v EU in krepitev že odličnih odnosov med prijateljskima državama. (1. junij)
Ministrica Bratušek za STA tudi o možnosti ustanovitve letalskega prevoznika
Ljubljana – Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v soboto objavljenem pogovoru za STA dejala, da je ustanovitev novega domačega letalskega prevoznika javnofinančno izvedljiva. Bi bilo pa za to najbolj optimalno najti zasebnega partnerja, tudi z vidika pridobivanja dovoljenj Evropske komisije. To je ugotovila tudi medresorska delovna skupina in predlagala, da infrastrukturno ministrstvo začne postopke za zagotavljanje pravnih in ekonomskih pogojev, je dejala.
“Če imamo partnerja z licenco, s sloti, z izkušnjami, ne bi začeli z ničle, kar je pomembno ne samo zaradi Evropske komisije, temveč tudi vseh drugih tehničnih težav,” je pojasnila Bratušek. Pogovori z morebitnim partnerjem sicer še ne potekajo, ker vlada za to še ni dala mandata. Pot do konkretne odločitve o ustanovitvi prevoznika je sicer še dolga, je opozorila, če bi se država zanj odločila, pa bi lahko prevoznik vzletel najprej s poletnim voznim redom 2025.
Slovenija je po stečaju letalske družbe Adria Airways jeseni 2019 brez nacionalnega letalskega prevoznika, dodatno je k poslabšanju razmer prispevala še pandemija covida-19. Škoda, ki jo zaradi slabše povezljivosti beleži gospodarstvi in tudi turizem, naj bi znašala več sto milijonov evrov.
Finančni minister Klemen Boštjančič je nedavno opozoril, da je “javno-zasebno partnerstvo edina realna možnost za ustanovitev domačega letalskega prevoznika, če bo ta sploh ustanovljen.” Opozoril je namreč na realnost, saj bo treba pripraviti proračuna za leti 2024 in 2025, za kateri bodo znova veljale evropske fiskalne omejitve.
Po anketi, ki jo je za sobotni časnik Delo opravil inštitut Mediana, 53,4 odstotka vprašanih meni, da Slovenija potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Če bo prevoznik posloval z izgubo, pa se z njegovo ustanovitvijo strinja 17,4 odstotka vprašanih. (3. junij)
Evropska komisarka Kiriakides z ministrico za kmetijstvo Šinko in ministrom za zdravje Bešič Loredanom
Ljubljana – Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides se je v petek v Ljubljani sestala z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko. Teme pogovorov so bile področja varne hrane, veterine in fitofarmacije, pozornost pa sta namenili tudi zmanjševanju količin odpadne hrane. Srečala se je tudi z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom, spregovorila sta o reformi na področju farmacevtske zakonodaje.
Šinko in Kiriakides sta govorili o predlogu uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Že med pripravo predloga uredbe so številne države članice, vključno s Slovenijo, opozarjale na nekatera nesprejemljiva določila. “Zavedamo se pomena prehoda na trajnostne sisteme pridelave hrane, ob tem pa opozarjamo, da se mora omogočiti, da kmetijstvo opravlja primarno vlogo, torej pridelavo hrane, in s tem zagotavlja prehransko varnost,” je poudarila Šinko. Kiriakides je glede tega dejala, da se zaveda skrbi in posebnosti Slovenije ter poudarila odprtost Evropske komisije za alternativne in sprejemljive rešitve za vse.
Glede novega zakonodajnega predloga EU, ki vključuje področja novih genomskih tehnik, rastlinskega razmnoževalnega programa in zmanjševanja odpadne hrane, je Šinko poudarila, da se Slovenija strinja, da bi bilo treba na ravni EU enotno urediti regulacijo proizvodov, ki so pridobljeni z novimi genomskimi tehnikami. Ministrica je pri tem poudarila pomen raziskav in priprave celovite presoje vplivov na okolje in zdravje ljudi ter varnosti za takšne proizvode.
Minister za zdravje Bešičem Loredan pa je evropski komisarki med drugim predstavil predvideno zdravstveno reformo v Sloveniji. Komisarka je dejala, da bodo Slovenijo na tej poti podpirali, kolikor bo le mogoče. Spregovorila sta tudi o področju duševnega zdravja. (2. junij)
Sloveniji se obeta nadaljnje staranje prebivalstva
Ljubljana/Bruselj – Projekcija EUROPOP2023, ki jo je pripravil Eurostat, je pokazala, da se bo v prihodnjih desetletjih pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Lani so starejši od 65 let predstavljali 21 odstotkov, leta 2100 naj bi jih bilo 32 odstotkov. Število prebivalcev Slovenije bo do leta 2100 upadlo za sedem odstotkov.
Število prebivalcev Slovenije naj bi sprva naraščalo do leta 2026 – po projekciji Eurostata na nekaj več kot 2.121.000. Po tem naj bi počasi upadalo. Slovenija bi imela tako leta 2100 približno 1.951.000 prebivalcev ali sedem odstotkov manj kot v letu 2022. Stopnja rodnosti naj bi se v prihodnosti enakomerno dvigala in leta 2100 dosegla vrednost 1,72. Kljub predvideni višji rodnosti pa bo prebivalstvo Slovenije čedalje starejše.
Delež otrok, mlajših od 15 let, naj bil najnižji leta 2037 (12,5 odstotka), leta 2100 naj bi bilo otrok med prebivalci 13 odstotkov. Podaljšala naj bi se tudi pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Dečki, rojeni v Sloveniji leta 2100, naj bi živeli 89 let, deklice pa 93 let. (4. junij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.