Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Poklukar podprl solidarnostni mehanizem v okviru uredbe o upravljanju migracij
Luxembourg – Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je na zasedanju v Luxembourgu podprl stališči Sveta EU o predlogih uredbe o upravljanju azila in migracij, ki predvideva solidarnostni mehanizem, ter uredbe o azilnih postopkih. V razpravi je pozval tudi k odpravi avstrijskega nadzora na meji s Slovenijo.
Notranji ministri so v četrtek po celodnevnih pogajanjih potrdili izhodišči za pogajanja z Evropskim parlamentom o predlogih uredb o upravljanju azila in migracij ter uredbe o azilnih postopkih. Prva med drugim predvideva t. i. mehanizem obvezne solidarnosti, v skladu s katerim bi manj obremenjene članice imele različne možnosti za solidarnost s tistimi, ki so bolj izpostavljene migracijskim pritiskom. Lahko bodo prevzele določeno število prosilcev za azil ali pa plačale določeno vsoto denarja za njihovo oskrbo.
Minister Poklukar je podprl obe stališči, vključno s solidarnostnim mehanizmom. Koliko prosilcev za azil bi morala sprejeti Slovenija oziroma koliko namesto tega plačati drugim članicam, še ni določeno. V vsakem primeru to ne bi bilo tako obremenjujoče za Slovenijo, da kompromisnega predloga ne bi mogli podpreti, je zatrdil minister.
V ločeni razpravi je opozoril na nadzor, ki ga Avstrija na notranji schengenski meji s Slovenijo izvaja že osem let. (8. junij)
Ministrica Švarc Pipan poudarila pomen izvajanja zakonodaje o zasegu nezakonitega premoženja
Luxembourg – Pravosodni ministri držav članic EU so sprejeli stališče Sveta o predlogu direktive o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, ki bi veljala tudi za kršenje sankcij. Obenem so se dogovorili o stališču glede predloga, ki kršenje sankcij opredeljuje kot kaznivo dejanje, kar bi omogočilo odvzem s tem pridobljenega premoženja.
Predlog direktive o odvzemu nezakonitega premoženja bi za to pristojnim nacionalnim organom dal več pristojnosti. Direktiva bi obenem olajšala čezmejno sodelovanje teh organov in izmenjavo informacij med njimi, so navedli na Svetu EU.
V skladu z drugim predlogom pa bi kot kazniva dejanja med drugim obravnavali pomoč posameznikom, proti katerim je EU uvedla sankcije, pri izogibanju prepovedi potovanja v unijo. Poleg tega pa še trgovanje z blagom, za katero veljajo sankcije, in transakcije z državami ali pravnimi osebami s seznama sankcioniranih.
Zakonodajna predloga je Evropska komisija predstavila maja oziroma decembra lani spričo ruske agresije na Ukrajino. Tako bi lahko zasegli tudi premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij proti Rusiji.
Slovenska pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je glede tega poudarila, da je ključno izvajanje, saj to na koncu prinese rezultate. Zato je treba po njenem mnenju nasloviti težave, s katerimi se države članice soočajo v praksi, predvsem pri upravljanju zaseženega premoženja. (9. junij)
Bruselj odobril slovensko shemo za spodbujanje obnovljivih virov energije
Bruselj – Evropska komisija je odobrila 150 milijonov evrov vredno slovensko shemo za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. V okviru sheme bo pomoč dodeljena v obliki neposrednih nepovratnih sredstev v višini do 25 milijonov evrov na upravičenca, so sporočili iz Bruslja.
Komisija je ugotovila, da je shema potrebna in primerna za pospešitev zelenega prehoda in olajšanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje načrta REPowerEU in evropskega zelenega dogovora.
Vlada je septembra lani sprejela prvi dolgoročni časovni načrt za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije.
Kot so takrat pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je dolgoročni načrt ključen dokument, ki je obenem celovit pregled vseh razpoložljivih ukrepov in spodbud ter podlaga za zagotavljanje stabilnosti finančnih podpor, med drugim z opredeljeno določeno namensko porabo prispevka za obnovljive vire energije. (9. junij)
Slovenija po kakovosti obalnih kopalnih voda v evropskem vrhu
Bruselj – Večina kopalnih voda v Evropi je lani izpolnjevala najstrožje standarde EU za odlično kakovost vode. V državah, kot sta Avstrija in Hrvaška, so skoraj vse ocenjene kopalne vode prejele oceno odlično, medtem ko so bile v Sloveniji vse ustrezne kakovosti. Slovenija po odličnosti obalnih kopalnih voda ostaja v evropskem vrhu.
Lani je oceno odlično prejelo 85,7 odstotka vseh ocenjenih kopalnih voda v EU, minimalne standarde pa jih je izpolnjevalo 95,9 odstotka, izhaja iz najnovejšega poročila o kopalnih vodah, ki ga vsako leto pripravita komisija in Evropska agencija za okolje.
V državah, kot sta Avstrija in Hrvaška, so skoraj vse ocenjene kopalne vode prejele oceno odlično, medtem ko so bile v Sloveniji vse ustrezne kakovosti.
Lani je bilo 88,9 odstotka obalnih kopališč v EU razvrščenih v kategorijo odlične kakovosti. V Sloveniji je ta delež znašal 95,2 odstotka, kar nas, tako kot že vrsto let, uvršča v sam vrh, za Ciprom, Hrvaško in Grčijo, poudarjajo na slovenski agenciji za okolje Arso. (9. junij)