Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Bruselj – Slovenija še naprej izboljšuje sistem ravnanja z odpadki ter kakovost zraka z zmanjševanjem emisij, med glavnimi izzivi pa so slabšanje stanja habitatov in živalskih vrst ter manko naložb v odpadne vode in vključevanje na naravi temelječih rešitev v prostorsko načrtovanje, v četrtem pregledu izvajanja okoljske zakonodaje ugotavljajo v Bruslju.
Med glavnimi izzivi Slovenije izpostavljajo dajanje prednosti naložbam v odpadne vode ter vključevanju vidikov zaščite narave v prostorsko načrtovanje in druge politike, predvsem kmetijske, za zaščito območij Nature 2000.
Po oceni Evropske komisije je Slovenija še vedno ranljiva tudi za dogodke z visokim tveganjem nastanka poplav, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Zato bi morala narediti več za ublažitev vpliva poplav, denimo z izboljšanjem izvajanja načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, povečanjem zavarovalnega kritja in vlaganjem v na naravi temelječe rešitve, ki naslavljajo ohranjanje narave, hkrati pa zagotavljajo varstvo pred poplavami.
V Bruslju obenem opozarjajo na slabšanje stanja številnih habitatov in živalskih vrst, pa tudi na izzive, povezane z okoljskih hrupom, ki je po njeni oceni odgovoren za najmanj 70 primerov ishemičnih bolezni srca v državi, približno 9200 ljudi pa ima težave z motnjami spanca.
Glede delovanja sistema za ravnanje z odpadki medtem pri komisiji izpostavljajo, da je Slovenija ena redkih držav, ki je na dobri poti, da do leta 2025 izpolni cilje glede 55-odstotnega deleža komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in 65-odstotnega recikliranja odpadne embalaže.
Komisija prepoznava tudi delo države na področju izboljševanja kakovosti zraka z zmanjševanjem emisij v okviru nacionalnega programa za nadzor nad onesnaževanjem zraka. (7. julij)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.