Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Z namenom krepitve odnosov Slovenija in Hrvaška umikata arbitražo iz dnevne politike
Zagreb – Da bi lahko okrepili sodelovanje, Slovenija in Hrvaška arbitražo o meji med državama umikata iz dnevne politike, je po srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem v Zagrebu sporočil slovenski premier Robert Golob. Premierja sta govorila tudi o sodelovanju na področjih upravljanja migracij in energetike.
Nastopil je čas, ko lahko Slovenija in Hrvaška skupaj dosežeta več, kot bi dosegli posamezno, je poudaril premier Golob. “Arbitražo je treba implementirati in uresničiti, vendar pri tem ni časovnega pritiska, pomembno je, da to temo, ki je tako zastrupljala odnose med državama, umaknemo iz dnevne politike,” je prepričan. “V prijateljskem duhu se včasih najde rešitev tudi takrat, ko je ne pričakuješ, ko se pogovarjaš spoštljivo in kulturno,” je dodal.
Nespremenjena glede uveljavitve arbitražne razsodbe ostaja tudi pozicija hrvaške vlade. Pri tem je Plenković izpostavil, da se na strokovni ravni pogovarjajo o isti temi iz dveh zornih kotov in poskušajo najti rešitve, “ki bi za Slovenijo morda pomenile izvajanje arbitražnega sporazuma, za Hrvaško pa iskanje druge rešitve”.
Hrvaški in slovenski premier sta poudarila prijateljsko ozračje srečanja, v okviru katerega sta bila podpisana tudi solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom in sporazum o čezmejnem sodelovanju pri nudenju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja. Slovenska stran je hrvaški predstavila zadnje aktivnosti in podrobnosti o pripravi projekta drugega bloka krške nuklearke. Plenković je zatrdil, da bodo te informacije podrobno preučili in se k temu vrnili v nadaljnjih pogovorih. (14. julij)
Predsednica Pirc Musar: Mesto vsake države na Zahodnem Balkanu je v EU
Mesto vsake države na Zahodnem Balkanu je v EU, toda na tej poti bodo morale vse pokazati bistveno več politične volje, je danes na novinarski konferenci z albanskim kolegom Bajramom Begajem dejala predsednica Nataša Pirc Musar. Poudarila sta napredek Albanije na poti v unijo, Pirc Musar pa je še menila, da bi se širitev unije morala pospešiti.
Pirc Musar je proces Albanije na poti v EU je ocenila kot pozitiven in ponovila, da je Slovenija velika podpornica vseh držav Zahodnega Balkana pri procesu pridruževanja EU. Pri tem je še pojasnila, da približevanje EU ni enostavno, saj je potrebno med drugim v nacionalni pravni red sprejeti več kot 80.000 strani evropske zakonodaje.
“Ko je Slovenija leta 2004 vstopila v EU, se na tisti dan za Slovenijo ni spremenilo nič kaj dosti. Pomembna je pot pred samim vstopom, tako da si na dan, ko vstopiš v unijo v polni pripravljenosti in sprememb sploh ne čutiš,” je poudarila.
Tudi albanski predsednik Begaj je dejal, da je njegova država dosegla napredek na poti v EU, a dodal, da jo čaka še nekaj dela. Predsednici se je zahvalil za “izjemno pomembno vlogo, ki jo je Slovenija odigrala za stabilnost in nadaljnji razvoj regije Zahodnega Balkana”. (13. julij)
Državni sekretar Štucin v Haagu za krepitev vloge ICC
Državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin se je v Haagu udeležil dogodka ob 25. obletnici rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Opravil je pogovore s predstavniki Nizozemske in ICC ter se zavzel za nadaljnjo krepitev tega sodišča kot osrednje institucije mednarodnega kazenskega prava.
Državni sekretar se je med drugim srečal s predsednikom ICC Piotrom Hofmanskim, tajnikom Osvaldom Zavalo Gilerjem in namestnikom tožilca Mame Mandiaye Niangom, v pogovorih pa je zagotovil nadaljnjo podporo Slovenije sodišču ter njegovim prizadevanjem
Zavzel se je za nadaljnjo krepitev ICC kot osrednje institucije mednarodnega kazenskega prava ter zagotovil, da bo zaščita in spoštovanje mednarodnega prava eno vodilnih načel Slovenije v obdobju njenega članstva v Varnostnem svetu ZN prihodnji dve leti.
S svetovalcem nizozemskega premierja za evropske zadeve Saidom Fazilijem je Štucin izmenjal stališča glede aktualnih evropskih zadev, s poudarkom na vprašanju širitve EU na Zahodni Balkan. Poudaril je, da mora Zahodni Balkan ostati geostrateška prioriteta EU, in se zavzel za verodostojno nadaljevanje širitvenega procesa v regiji. Izpostavil je tudi pomen polnega delovanja schengenskega sistema in odprave nadzora na notranjih mejah. (14. julij)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.