Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Guverner Banke Slovenije Vasle: Nadaljnje odločitve ECB o obrestnih merah odvisne od gibanja gospodarske aktivnosti
Ljubljana/Frankfurt – Evropska centralna banka (ECB), ki je 27. julija osrednjo obrestno mero dvignila na 4,25 odstotka, bo po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta z odločitvami še naprej zasledovala cilj, da se bo inflacija vrnila k dvoodstotnemu cilju. Pri odločanju bo pomemben element to, kako se bo gibala gospodarska aktivnost, je dejal v petek. Najnovejši statistični podatki o inflaciji v juliju v Sloveniji, objavljeni danes, kažejo, da se ta umirja. Letna stopnja inflacije v Sloveniji se je julija znižala na 6,1 odstotka, junija je bila pri 6,9 odstotka. Upada tudi stopnja inflacije, merjena z indeksom, ki se uporablja za primerjavo cen v območju EU. Ta se je z junijskih 6,6 znižala na 5,8 odstotka.
“To, kako se bo gibala gospodarska aktivnost in posledično kakšni bodo zaradi tega pritiski na nadaljnjo rast cen, bo pomemben element pri odločanju ECB glede nadaljnje usmeritve denarne politike v jesenskih mesecih,” je povedal Vasle. Vsakokratni koraki bodo po njegovih navedbah odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov, so sporočili iz Banke Slovenije.
V Sloveniji večjega ohlajanja kreditne aktivnosti še ni zaznati. Najnovejši podatki Banke Slovenije o poslovanju bank v prvih petih mesecih letos kažejo, da je bila skupna vrednost posojil gospodinjstvom ob koncu maja pri 12,24 milijarde evrov, kar je bilo za 4,9 odstotka več kot v tem času lani. Vrednost stanovanjskih posojil je bila ob koncu maja z 8,11 milijarde evrov za 4,7 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Skupna vrednost posojil nebančnemu sektorju je bila maja pri 27,04 milijarde evrov in tako medletno višja za 2,7 odstotka. (28. julij)
Glavni izziv za Slovenijo pri vzpostavljanju omrežja polnilnic povečanje omrežne moči
Ljubljana – Slovenija bo morala skladno z novo evropsko uredbo ob avtocestah postaviti od 16 do 20 visoko zmogljivih polnilnic za električna vozila. Ker zadostne moči ne omogoča nobena od trenutnih lokacij bencinskih servisov, državo čakata povečanje moči omrežij ali vzpostavitev novih lokacij. Novo infrastrukturo načrtujejo tudi v Luki Koper, saj sprejeta uredba zahteva postopno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ladijskem prometu.
Svet EU je minuli teden potrdil uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, po kateri bodo morale biti električne polnilnice za osebne avtomobile z izhodno močjo najmanj 400 kilovatov (kW) ob jedrnem cestnem omrežju EU (TEN-T) do leta 2026 nameščene vsaj na vsakih 60 kilometrov. Polnilne postaje za tovornjake in avtobuse bodo morale biti nameščene na vsakih 120 kilometrov.
Del omrežja TEN-T je tudi velika večina slovenskih avtocest. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, gre pri omenjenih polnilnih postajah za zelo velike priključne moči, ki pa trenutno niso možne na nobeni od lokacij obstoječih bencinskih servisov. “Prvenstveno bo treba okrepiti omrežje na določenih lokacijah bencinskih servisov ali vzpostaviti nove lokacije za polnjenje električnih vozil. Predvidevamo okrepitve distribucijskega omrežja na obstoječih lokacijah počivališč do največ treh megavatov,” so navedli.
Slovenija se je glede na hitro rastočo električno mobilnost in dejstvo, da je tranzitna država, po njihovih navedbah odločila za vzpostavitev velikih polnilnih parkov skupnih izhodnih moči treh megavatov in več v bližini prenosnega električnega omrežja.
“Za vzpostavitev polnilne infrastrukture ob omrežju TEN-T za hitro polnjenje bomo najprej pripravili državni načrt ustreznih lokacij, v katerega bodo vključeni tako upravljavci cest kot oba operaterja distribucijskega in prenosnega omrežja oziroma izvajalec nove gospodarske javne službe,” so zapisali. (29. julij)
Evropska komisija razvitost digitalne javne uprave v Sloveniji ocenjuje kot dobro
Ljubljana – Evropska komisija letno objavi poročila razvitosti digitalne javne uprave za 31 evropskih držav na področju digitalizacije in interoperabilnosti. Razvitost digitalne javne uprave za Slovenijo za leto 2023 je komisija ocenila kot dobro, so sporočili s pristojnega ministrstva.
Poročila temeljijo na evropskem okviru interoperabilnosti z nizom 47 priporočil. Poročilo o Sloveniji za letos izpostavlja več dosežkov, med njimi strategijo Digitalna Slovenija 2030 kot krovno strategijo na področju digitalne preobrazbe države, storitev SI-PASS, nacionalni program za umetno inteligenco in druge.
Razvitost digitalne javne uprave za Slovenijo za leto 2023 je Evropska komisija na podlagi štirih različnih sklopov ocenila kot dobro. V program Interoperabilna Evropa so sicer poleg držav EU vključene še Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica in Ukrajina. (27. julija)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.