Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Minister Kumer: Ekološki dolg Slovenije ni razlog za obup, temveč poziv k ukrepanju
Ljubljana – Ekološki dolg Slovenije ni razlog za obup, temveč poziv k ukrepanju, je v okviru posebnega dogodka pred 2. avgustom, letošnjim svetovnim dnevom ekološkega dolga, izpostavil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. K bolj ambicioznim politikam za prilagajanje na podnebne spremembe je na torkovem dogodku, ki ga je ministrstvo organiziralo v sodelovanju z organizacijo Global Footprint Network, pozvala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.
Svetovni dan ekološkega dolga je meja, ki jo prestopimo veliko prezgodaj in ki prikazuje netrajnostno pot našega razvoja, je dejal Kumer. “Vendar to ni razlog za obup, temveč je poziv k ukrepanju,” je poudaril. “Struktura ekološkega odtisa Slovenije kaže, da je od tega največ, okoli 60 odstotkov, ogljičnega odtisa, k čemur največ prispevajo izpusti v prometu, zlasti osebni prevoz, in poraba energentov v bivališčih, velik je tudi ogljični odtis storitev,” je dejal.
Med ukrepi vlade v prvem letu mandata je minister spomnil na sprejetje zakonov o celostnem prometnem načrtovanju, spodbujanju alternativnih goriv v prometu in o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Omenil je tudi posodobitve aktualnega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter pripravo podnebnega zakona, ki naj bi zastavil okvirje za nadaljnje zmanjševanje toplogrednih vplivov in krepitev odpornosti na podnebne spremembe.
Glede cilja zmanjševanja ekološkega odtisa države je Kumer dejal, da je vključen tudi v strategijo razvoja Slovenije do leta 2030. “Želimo doseči 20-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2013, napredek pa spremljamo na letni ravni v okviru nacionalnih razvojnih poročil. Ekološki odtis je vključen tudi v program varstva okolja do leta 2030,” je dodal.
Da je Slovenija svoj dan ekološkega dolga dosegla že 18. aprila, pa je udeležence dogodka prek video nagovora spomnila predsednica države Pirc Musar. Po besedah predsednice so vedno bolj ekstremni vremenski dogodki in naravne nesreče, ki smo jim priča že na dnevni ravni, jasno opozorilo, da “časa resnično ni več, Slovenija pa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja”. Po njenem mnenju Slovenija potrebuje bolj ambiciozne politike za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje.
Sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri Programu ZN za okolje in nekdanji evropski komisar Janez Potočnik pa je poudaril: “Obstoječi ekonomski model je potraten in nepravičen. Ni trajnosten in ključno vprašanje je, kako učinkovito in pravično zagotoviti potrebe ljudi z manjšo rabo energije in surovin. To pa je seveda pot, ki zahteva dobro razumevanje problemov in sistemske spremembe.” (1. avgust)
Slabše črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov in načrta za okrevanje v prvem polletju
Ljubljana – Ministrstvo za finance je v najnovejšem pregledu javnofinančnih gibanj med drugim objavilo, da so bili prihodki iz naslova sredstev EU v letošnjem prvem polletju za 61 milijonov evrov ali dobrih 11 odstotkov nižji kot lani. To je predvsem posledica nižjih prihodkov iz naslova strukturnih skladov, ki so bili nižji za 30 milijonov evrov ali 15,6 odstotka, ter nižjih prihodkov iz naslova načrta za okrevanje in odpornost (za 68 milijonov evrov ali slabih 58 odstotkov).
V tem obdobju pa se je okrepilo črpanje kohezijskih sredstev (za 16 milijonov evrov ali dobrih 29 odstotkov). Do konca julija je bilo tako iz EU finančne perspektive 2014-2020 v državni proračun izplačanih 2,522 milijarde evrov ali 75,6 % vseh dodeljenih sredstev, medtem ko je bilo s strani Evropske komisije potrjenih za 2,831 milijarde evrov zahtevkov. (31. julij)
Agencija za kmetijske trge zbira podatke o cenah v prehranski verigi
Ljubljana – Rast cen hrane je eden od ključnih dejavnikov, ki poganja inflacijska gibanja. Na podlagi vladne odločitve, s katero želi zajeziti prehransko draginjo, je agencija za kmetijske trge z avgustom začela zbirati podatke o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov v državi. Spremljanje cen bo trajalo pol leta, zavezanci za poročanje o cenah pa so pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci.
Premier Robert Golob je ob napovedi tega ukrepa dejal, da želi vlada ugotoviti, “kdo v verigi ima neupravičene dobičke in oderuške marže”. Z ukrepom namreč želi vlada spremljati, analizirati in kontrolirati gibanje cen, količin in porekla določenih pridelkov in proizvodov v prehranskih verigah.
Na agenciji so tako vzpostavili informacijski sistem, v katerega bodo zavezanci poročali podatke o cenah in količinah ter poreklu v sektorjih žit, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave. Zbrani podatki bodo podlaga za pripravo morebitnih dodatnih ukrepov za podporo perspektivnim sektorjem oziroma za podporo sektorjem v težavah, če bodo ugotovljena nesorazmerja, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. (1. avgust)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.