Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Predsednica Evropske komisije na ogledu poplavljenih območij
Ljubljana/Črna na Koroškem – Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen si je v sredo ogledala območja, ki so jih je prizadela največja katastrofa v zgodovini države, obsežne poplave, ki so se v petek zgrnile nad državo. Sestala se je s premierjem Robertom Golobom in predsednico republike Natašo Pirc Musar ter nagovorila državni zbor, ki se je sestal na izrednem zasedanju. Sloveniji je zagotovila solidarnost in podporo Evropske unije ter napovedala, da bo iz solidarnostnega sklada EU državi na voljo 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega 100 milijonov letos, 300 milijonov pa prihodnje leto.
“Slovenija je izjemen primer države članice EU, naše prijateljice, ki je vedno takoj odgovorila, ko so druge države potrebovale pomoč. Zdaj Slovenija potrebuje pomoč, seveda ji stojimo ob strani. Slovenija lahko računa na Evropo.”
predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen
Predsednica komisije, ki jo je spremljal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, je opozorila, da je čas ključen tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Sloveniji na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil. Slovenija mora zahtevek za dodatna posojila podati do konca avgusta, zato sta Ljubljana in Bruselj v sredo ustanovila skupno delovno skupino, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev.
Uničenje, ki si ga je von der Leyen ogledala iz zraka, je opisala kot “srce parajoče”. Tudi v kasnejšem nagovoru poslancev DZ je razsežnosti ujme opisala kot “nacionalno in evropsko tragedijo”.
“Ko potrebujemo pomoč, je solidarnost vredna največ.”
predsednik vlade Robert Golob
EU je najboljše, kar se je lahko Sloveniji in Evropi zgodilo v zadnjih sto letih, je poudaril Golob in ponazoril, da je Slovenija, ko je potrebovala pomoč, to takoj dobila.
“Evropska komisija bo naredila vse, da bo Slovenija deležna hitre in izdatne pomoči, to pa je tisto pomembno sporočilo, ki ga bo vlada vgradila tudi v svoje načrte,” je zagotovil. Ob tem je napovedal vzpostavitev posebnega sklada za obnovo po poplavah, v katerega bodo vključili tako evropska sredstva kot denar iz slovenskega proračuna. Prvi obrok iz nacionalnega proračuna bo 300 milijonov evrov, je dejal. (9. avgust)
Vlada sprejema prve ukrepe, izjemna solidarnost in pomoč tudi iz drugih delov države
Ljubljana – Državni zbor je v sredo sprejel prve zakonske spremembe, s katerimi želi vlada ublažiti posledice uničujočih poplav. Sem sodijo sofinanciranje čakanja na delo in nadomestila za čas odsotnosti z dela, likvidnostna posojila za nakup strojev in opreme, pospešena dodelitev višjih finančnih sredstev v ujmah prizadetim občinam ter možnost povračila škod v kmetijstvu.
Gospodarska škoda je ogromna, uničena ali močno poškodovana so podjetja, infrastruktura, uničenih je več deset tisoč stanovanjskih objektov, šole, vrtci. Po prvih ocenah naj bi bilo ogroženih 10.000 mest v industriji, v celotnem gospodarstvu pa še bistveno več, deloma je izgubljena tudi turistična sezona v poplavljenem delu Slovenije.
Vlada je 14. avgust razglasila za dan solidarnosti, dela prost dan, ki naj bi ga Slovenija namenila pomoči pri sanaciji prizadetim območjem. Nasploh sta pripravljenost za pomoč in solidarnost izjemni, na delu je več kot 25.000 gasilcev iz vse države, na tisoče prostovoljcev, pripadnikov civilne zaščite, Rdečega križa in Slovenske karitas. Vlada je uvedla tudi posebno aplikacijo Poplave 2023, ki je enotna vstopna točka za ponujeno pomoč in izkazane potrebe na terenu.
Mednarodna pomoč prihaja v Slovenijo
Ljubljana – V Slovenijo, ki se spopada z odpravljanjem posledic katastrofalnih poplav, že prihaja mednarodna pomoč. Poleg humanitarnih konvojev, ki jih je poslalo več držav, je prek aktivirane pomoči evropskega mehanizma civilne zaščite v državo prispela prva pomoč. Slovenija potrebuje težko mehanizacijo, helikopterje, vojaške pomožne mostove, gradbene stroje, naprave za čiščenje in presuševanje prostorov, pa tudi upravljalce strojev in tehnično podporo. V štabu civilne zaščite že deluje osebje EU, ki koordinira evropsko pomoč na terenu.
Poleg sosednjih Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Italije ter Poljske, ki so se odzvale med prvimi, je pomoč prispela iz Španije, Nemčije, Francije, Slovaške, Ukrajine in ZDA, odzvale so se tudi Severna Makedonija, BiH, Latvija, Češka, Črna Gora, Kosovo, Srbija, Bolgarija, Romunija, Grčija, Malta, Luksemburg, Portugalska, Nizozemska, Izrael, Velika Britanija in Armenija. Večino helikopterjev in težke mehanizacije so usmerili na najbolj prizadeta območja na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini. “Slovenija v teh težkih razmerah ni sama, imamo veliko držav prijateljic in mednarodne podpore, vključno z EU, zvezo Nato in ZDA,” so zapisali v kabinetu premierja Roberta Goloba.
Pomoč pa zbirajo tudi Slovenci v zamejstvu in tujini. Akcije zbiranja pomoči so zagnale krovne organizacije v posameznih državah, še več pa je pozivov posameznikov, bodisi Slovencev bodisi njihovih potomcev ali prijateljev, ki živijo v tujini. (9. avgust)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.