Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Na Koroško šest ali sedem mostov iz mehanizma Unije na področju civilne zaščite
Prevalje – Evropske države so v okviru mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite Sloveniji ponudile 11 mostov. “Skupaj računamo, da bi z lokalnimi skupnostmi na Koroškem postavili šest ali sedem mostov, in to naj bi se zgodilo v naslednjih 14 dneh,” je na Prevaljah v sredo povedal generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin.
Od omenjenih 11 mostov jih je šest že v Sloveniji, pet pa jih je na poti. S postavitvami so začeli na Koroškem, kjer so prostovoljci pod okriljem nemške Zvezne agencije za tehnično pomoč (Technisches Hilfswerk – THW) v ponedeljek zaključili gradnjo prvega montažnega mosta čez reko Mežo, trenutno pa na Prevaljah gradijo še enega v bližini bencinske črpalke Petrol. Zgradili ga bodo predvidoma do konca tega tedna.
Slovesnega odprtja v sredo se je udeležila tudi predsednica THW Sabine Lackner, ki je dejala, da razume stisko tukajšnjih ljudi, saj so sami pred dvema letoma v Nemčiji doživeli podobno. “Vemo, kako pomembni so mostovi,” je dejala. Ponosna je na pripadnike THW, ki so prostovoljci, in so se, kot je dejala, odzvali hitro.
“Že res, da sem ambasador Nemčije, ampak pravi ambasadorji Nemčije ste pa vi, ki ste opravili to delo,” je pripadnikom THW na Prevaljah v sredo pohvalo izrekel izredni in pooblaščeni veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Adrian Pollmann. Minister za obrambo Marjan Šarec pa je ekipi iz Nemčije povedal, da je naša “hvaležnost brezmejna”.
Iz omenjene evropske pomoči se te dni postavlja še italijanski most v Škofji Loki, sledili bodo ostali, ki gredo manjši del na Gorenjsko, trije pa so trenutno predvideni za Savinjsko dolino, a tam razmere niti še ne dopuščajo postavitve, je dejal Behin.
Pomoč v obliki 11 mostov je sicer zagotovilo pet držav, in sicer Hrvaška, Nemčija, Češka, Poljska in Italija. Behin pa je povedal še, da vseh 11 mostov, ki jih bodo postavili, te države darujejo. (16. avgust)
Po poplavah prvih 100 milijonov iz solidarnostnega sklada predvidoma do konca oktobra
Ljubljana – Slovenija lahko prvih 100 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU za pomoč po poplavah pričakuje do konca oktobra. S temi sredstvi bo mogoče financirati odpravo škode predvsem na javni infrastrukturi, rok za porabo bo 18 mesecev, je v sredo povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je dodal, da se iščejo tudi drugi viri.
Vlogo za pomoč mora Slovenija v Bruselj poslati najpozneje do 27. oktobra in kot je zagotovil Jevšek, bo ta pripravljena temeljito in dobro, tako da pri odobritvi ne pričakuje težav. Pri pripravi dokumentacije bo ministrstvu pomagala Hrvaška, ki ima izkušnje s temi postopki po potresu v Petrinji decembra 2020. Kot je ob nedavnem obisku v Sloveniji povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, lahko Slovenija iz solidarnostnega sklada EU pričakuje 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov evrov letos, 300 milijonov evrov pa prihodnje leto.
Slovenija išče tudi druge vire. Iz večletnega finančnega obdobja 2014-2020, katerega izvajanje se končuje s tem letom, bi denimo lahko v odpravo posledic škode po poplavah preusmerili okoli 50 milijonov evrov, ki najverjetneje do konca leta ne bodo porabljena, je dejal minister.
Jevšek je napovedal tudi pripravo sprememb programa porabe sredstev iz tekočega obdobja 2021-2027, o čemer se bo v kratkem pogovarjal s predstavniki Evropske komisije. Omenil je tudi nekaj manj kot 500 milijonov evrov, ki so v okviru večletnega proračuna EU 2021-2027 zagotovljeni v dogovoru za razvoj regij. “A s tem še ne bi hitel, saj se mi ne zdi dobra poteza, da ustavimo celo državo,” je dejal.
Spomnil pa je, da ima Slovenija v okviru sklada za okrevanje EU po koronski krizi na voljo še 2,7 milijarde evrov povratnih sredstev pod ugodnimi pogoji, katerih najem ni predvidela v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Tako naj bi se na seji vlade prihodnji teden pogovarjali o tem, kako bi lahko tudi del tega denarja porabili za odpravo posledic poplav, saj je spremembe treba pripraviti do konca avgusta. (16. avgust)
V Sloveniji rast BDP v drugem trimesečju 1,4-odstotna, čutiti bo posledice vremenskih ujm
Ljubljana – Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani realno zvišal za 1,4 odstotka, potem ko je v prvih treh mesecih zabeležil 0,8-odstotno rast. Po desezoniranih podatkih je medletna rast dosegla 1,6 odstotka, je objavil statistični urad. Gospodarski analitiki pa opozarjajo, da bodo ob številnih negotovostih v mednarodnem okolju na nadaljnje gibanje BDP zagotovo vplivale tudi posledice poplav.
Čeprav sta v drugem četrtletju medletno upadla tako uvoz kot izvoz, pa se je bistveno bolj zmanjšal uvoz, tako da je saldo menjave s tujino ob zelo visokem zunanjetrgovinskem presežku k rasti prispeval 6,7 odstotne točke. Različna dinamika uvoza in izvoza se je odrazila v zelo visokem zunanjetrgovinskem presežku, ki je dosegel skoraj 1,7 milijarde evrov. Domača potrošnja se je medtem po podatkih statistikov zmanjšala za 5,4 odstotka.
Sloveniji domače in tuje institucije za letos napovedujejo rast med 1,2 in 2,0 odstotka, pri čemer se po zadnji katastrofalni povodnji odpira vprašanje, kakšen bo njen učinek na gospodarsko aktivnost. Vladni think tank, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ocenjuje, da bodo največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije zagotovo vplivala na gibanje BDP poleg ostalih negotovosti, povezanih z inflacijskimi gibanji, učinki zaostrovanja monetarne politike in cenami energentov. (16. avgust)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.