Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Prihaja Blejski strateški forum – letos v znamenju solidarnosti
Ljubljana – Bled bo prihodnji teden gostil že 18. Blejski strateški forum (BSF). Tema letošnjih razprav bo, tudi v luči skorajšnjega članstva Slovenije v Varnostnem svetu ZN, solidarnost pri soočanju z globalnimi izzivi. Udeleženci bodo lahko izpričali tudi solidarnost s prizadetimi v poplavah v Sloveniji, je povedal generalni sekretar foruma Peter Grk.
“Letos forum poteka v malce drugačnih, lahko bi rekli izrednih razmerah, glede na to, da je bila Slovenija soočena s katastrofalnimi poplavami in je ogromno ljudi ostalo brez vsega. Zato smo malce prilagodili program, tako da bo imel forum tudi solidarnostno noto,” je v pogovoru za STA dejal Grk. Udeleženci foruma, ki ga bo Bled gostil 28. in 29. avgusta, bodo imeli ves čas foruma priložnost darovati sredstva za tiste, ki so v poplavah izgubili največ.
“Celoten koncept foruma je namenjen temu, da naslovimo izzive, ki jih za širšo globalno skupnost predstavljajo različne moderne grožnje, od podnebnih sprememb do ruske agresije na Ukrajino, energetske in prehranske krize,” je povedal Grk.
Naslov foruma, Solidarnost za globalno varnost, je bil izbran tudi v luči skorajšnjega slovenskega članstva v Varnostnem svetu ZN. Slovenska zunanja politika se je ob kandidaturi za Varnostni svet bolj odprla v svet, kar se odraža tudi v udeležbi na letošnjem forumu. Na Bled bodo namreč prišli predstavniki z vseh petih celin.
O izzivih modernega sveta bodo na Bledu v okviru številnih panelov dva dni razpravljali gostje iz sveta politike, gospodarstva in civilne družbe. Med letošnjimi gosti bodo predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednici Grčije in Moldavije, predsedniki vlad držav Zahodnega Balkana, pa tudi 14 zunanjih ministrov z vsega sveta. (22. avgust)
Razmere pri oskrbi s plinom po oceni slovenskih energetikov bistveno bolj umirjene kot lani
Ljubljana – Razmere pri oskrbi s plinom pred prihajajočo ogrevalno sezono so letos bistveno bolj umirjene kot lani, ko je bila zaskrbljenost zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino na vrhuncu. Tako v veletrgovcu Geoplin kot v sistemskem operaterju plinovodnega omrežja Plinovodi resnejših bojazni tako ne vidijo.
Pri največjem veletrgovcu s plinom Geoplin v Sloveniji, na katerega odpade okoli tri četrtine vsega veleprodajnega trga v državi, so za STA navedli, da letošnja oskrba odjemalcev z zemeljskim plinom poteka nemoteno. Uvoz plina v EU po vseh glavnih plinovodih je okrnjen zgolj na zmogljivostih, kjer potekajo vzdrževalni posegi v skladu z letnimi vzdrževalnimi programi.
Od začetka tega leta se Slovenija po desetletju premora prek italijanskega omrežja spet oskrbuje tudi s plinom iz Alžirije. Dobave zemeljskega plina po pogodbi z alžirskim velikanom Sonatrach po zagotovilih Geoplina potekajo nemoteno in skladno s pogodbenimi določili. Pogodba sicer predvideva dobavo 300 milijonov kubičnih metrov plina letno, kar naj pokriva okoli tretjino slovenskih potreb.
V Plinovodih so za STA zapisali, da so razmere na področju oskrbe s plinom v primerjavi z enakim obdobjem lani bistveno boljše. Delež dobav plina po plinovodih iz Rusije se je po podatkih Evropskega združenja operaterjev prenosnega plinovodnega omrežja letos zmanjšala pod 10 odstotkov. S tem se je izpostavljenost nekdaj največji dobaviteljici EU, ki je predvsem po agresiji na Ukrajino energijo uporabljala kot geopolitično orožje, občutno zmanjšala.
Napolnjenost evropskih podzemnih skladišč je že v teh dneh pri več kot 91 odstotkih, kar je v primerjavi z enakim časom lani za 16 odstotnih točk več. Cilj 90-odstotne napolnjenosti do 1. novembra, ki ga določa uredba EU o skladiščenju plina, je tako dosežen več kot dva meseca pred rokom. (22. avgust)
Energetska revščina po navedbah strokovnjakov odsev širših družbenih neenakosti
Ljubljana – Vzroki energetske revščine segajo globlje od trojice razlogov, to je nizkih dohodkov, slabe energetske učinkovitosti in visokih stroškov, so tuji in domači strokovnjaki opozorili na torkovem posvetu o energetski revščini v organizaciji Društva za sonaraven razvoj Focus. Gre za odsev širših družbenih neenakosti, so soglašali.
Temeljno vprašanje je, ali je okoljski prehod tudi družbeno pravičen, je opozorila profesorica političnih znanost na CERI-Sciences Po Rachel Guyet. Francoski poskus uvedbe davka na ogljični odtis je namreč sprožil upor proti spremembam, saj je bil izrazito nepravičen do gospodinjstev z nižjimi dohodki, kar je vodilo celo do družbenega vrenja v obliki gibanja rumenih jopičev, je poudarila.
Kot nepravičnega je izpostavila tudi pristop k varčevanju z energijo, saj da so gospodinjstva z nižjimi dohodki že zdaj z energijo prisiljena ravnati varčno, pogosto tudi na račun blagostanja svojih članov. Kot primer dobre prakse varčevanja z energijo pa je navedla nemški program Stromspar-Check, ki gospodinjstvom z manjšo investicijo do 70 evrov v varčna svetila in termometre na letni ravni zniža račune za energijo vse tja do 270 evrov.
Statistični urad je lani kot energetsko revne v Sloveniji opredelil 7,2 odstotka oz. 62.000 gospodinjstev, v njih je živelo okoli 102.000 prebivalcev. (22. avgust)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.