Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenija po poplavah zaprosila za dodatnih 750 milijonov evrov iz sklada za okrevanje
Ljubljana – Slovenija bo za sanacijo škode po poplavah in okrepitev pripravljenost nanje v prihodnje uporabila tudi dodatna posojila iz evropskega mehanizma za okrevanje. Vlada se je odločila, da bo zaprosila za dodatnih 750 milijonov evrov, od tega bo 320 namenjenih za zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče.
Slovenija je za izvedbo ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost iz evropskega mehanizma za okrevanje upravičena do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dodatnih 122 milijonov evrov na podlagi načrta REPowerEU, do zdaj pa je predvidela uporabo 545 milijonov evrov povratnih sredstev.
Po nedavni povodnji pa je vlada sprejela odločitev, da si pusti odprta vrata za najem dodatnih do 320 milijonov evrov posojil za naložbe v okviru poglavja Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče.
Vlada bo zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene, predvsem infrastrukturo, in sicer v vrednosti 427 milijonov evrov.
Končni znesek posojil, ki bo potrjen do konca tega leta, bo lahko nižji od zaprošenega, odvisno od prožnosti in razumevanja, ki jo bo izkazala Evropska komisija. (30. avgust)
Ministrica Fajon evropske kolege pozvala k razmišljanju izven okvirjev pri širitvi na Balkan
Toledo – Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na neformalnem zasedanju v Toledu ministrske kolege iz drugih članic seznanila s t. i. blejsko zavezo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da bi morale biti EU in države kandidatke na širitev unije pripravljene do leta 2030. Pozvala je k razmišljanju izven okvirjev tudi pri širitvi na Zahodni Balkan.
“Slovenija si bo prizadevala, da bo stala ob strani državam Zahodnega Balkana, da resnično naredijo vse, kar je potrebno, da z letom 2030 končno zaključimo proces širitve in države pristopijo, da Evropa postane bistveno močnejša,” je povedala.
Svoje evropske kolege je pozvala, naj spričo razprave o širitvi na vzhodno sosedstvo razmišljajo izven okvirjev tudi pri širitvi na Zahodni Balkan, da bi se države iz te regije pridružile uniji.
Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je medtem v odzivu na Michelovo izjavo na Blejskem strateškem forumu poudaril, da ne gre toliko za vprašanje datumov, ampak bolj za vprašanje volje in izpolnjevanja obveznosti na obeh straneh. (31. avgust)
Slovenija in Madžarska dorekli vsebino memoranduma o medsebojnem plinovodu
Ljubljana/Budimpešta – Slovenija in Madžarska sta v veliki meri dorekli vsebino memoranduma o plinovodni povezavi med državama. Vrednost investicije na slovenski strani je ocenjena na okoli 121 milijonov evrov. Strani si prizadevata, da bi za financiranje gradnje plinovoda pridobili tudi evropska sredstva.
Slovenska stran mora za zagotavljanje dvosmerne zmogljivosti zgraditi celotno plinovodno povezavo od Kidričevega do Pinc v dolžini 75 kilometrov ter dodatno kompresorsko enoto v Kidričevem. Vrednost investicije na slovenski strani je ocenjena na približno 121 milijonov evrov.
Vprašanje financiranja ostaja odprto na obeh straneh. Madžarska stran si prizadeva za svoj del plinovodnega omrežja pridobiti evropska sredstva v okviru svojega poglavja REPower EU, ki bo dodano v njihov načrt za okrevanje in odpornost.
“Ključna za nadaljnje korake bo seveda uspešnost pridobivanja povpraševanj. Slovenska stran si želi, da se ta povezava uvrsti na PCI-listo (lista energetskih infrastrukturnih objektov s prednostnim statusom na ravni EU, op. a.) tako, da bo deležna visokega odstotka sofinanciraja iz skladov EU,” pravijo na slovenskem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. (1. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.