Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Evropska komisija v zbiranje podatkov za morebitne spremembe glede zaščite volka v uniji
Bruselj – Vnovična naselitev volkov na nekatera območja EU, kjer so že živeli, prinaša vse več konfliktov z lokalnimi kmetijskimi in lovskimi skupnostmi, ugotavljajo na Evropski komisiji. Bruselj zato poziva zainteresirano javnost, naj do 22. septembra posreduje podatke o številu volkov in njihovem vplivu.
Na podlagi podatkov se bo komisija odločila o predlogu, s katerim bo po potrebi spremenila status zaščite volka v EU in posodobila pravni okvir ter po potrebi uvedla dodatno prožnost glede na razvoj te vrste. To bo dopolnilo sedanje možnosti iz evropske zakonodaje, ki omogočajo ukrepanje lokalnih in nacionalnih organov ter znatna finančna sredstva, zagotovljena za ukrepanje na tem področju.
“Koncentracija volčjih tropov v nekaterih evropskih regijah je postala resnična nevarnost za živino in potencialno tudi za ljudi. Lokalne in nacionalne oblasti pozivam, naj po potrebi ukrepajo. Zakonodaja EU jim to omogoča,” je ocenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Volk je kot avtohtona vrsta sestavni del evropske naravne dediščine in ima pomembno vlogo v njenih ekosistemih. V skladu z evropsko direktivo o habitatih je večina populacij volkov v Evropi strogo zaščitena z možnostjo odstopanja. V Sloveniji po ocenah živi okoli 120 volkov. Po podatkih ministrstva za naravne vire in prostor iz julija iz evidenc o prejetih zahtevkih za izplačilo škode izhaja, da je volk letos doslej povzročil škodo v višini dobrih 40.000 evrov. (4. september)
Nemški Volkswagen zaradi poplav v slovenskem podjetju v zmanjšanje proizvodnje v treh tovarnah
München/Ljubno ob Savinji – Nemški avtomobilski velikan Volkswagen mora zaradi ozkih grl pri dobavi sestavnih delov, ki so posledica nedavnih poplav in posledične škode v slovenskem dobavitelju KLS Ljubno, začasno zmanjšati proizvodnjo v treh tovarnah vozil na Portugalskem in v Nemčiji.
Zaradi manjkajočih sestavnih delov je Volkswagen napovedal zmanjšanje proizvodnje avtomobilov v svojih tovarnah v Hannovru, v Palmeli pri Lizboni pa bodo obratovanje z 11. septembrom za dva meseca popolnoma ustavili. V Wolfsburgu bodo začenši z istim dnem zmanjšali število posameznih izmen.
Slovensko podjetje KLS Ljubno, ki je bilo prizadeto v avgustovskih poplavah, namreč še ne more proizvajati zobatih obročev za motorje z notranjim zgorevanjem, je pojasnil direktor nabave v Volkswagnu Dirk Grosse-Loheide. Da bi zapolnili to vrzel, proizvodnjo povečujejo njihovi nadomestni dobavitelji, je izpostavil in dodal, da sodelovanja s slovenskim dobaviteljem ne nameravajo prekiniti.
Načrt reševanja težav zaradi pomanjkanja sestavnih delov iz Slovenije nameravajo pripraviti do konca septembra, zaplet pa želijo rešiti do konca leta.
Glavni direktor KLS Ljubno Mirko Strašek je dejal, da po vodni ujmi trudijo proizvodnjo čim prej spet vzpostaviti, vendar za to potrebujejo še nekaj mesecev. Pričakuje, da bi lahko del proizvodnje vzpostavili oktobra, vendar še vedno ne bodo mogli oskrbovati vseh kupcev. (5. september)
Pirc Musar na vrhu pobude Tri morja poudarila pomen solidarnosti in sodelovanja med državami
Bukarešta – Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar se je v romunski prestolnici Bukarešta udeležila srečanja voditeljev pobude Tri morja. Na plenarnem zasedanju voditeljev je poudarila pomen solidarnosti in krepitve sodelovanja ter povezljivosti med državami za trajnostni razvoj in varnost.
“Skupaj zmoremo veliko, skupaj gradimo hitreje in učinkoviteje,” je dejala Pirc Musar in poudarila, da je strateška infrastrukturna povezljivost ključna za ekonomsko učinkovitost držav in je tudi odgovor na izzive, ki jih prinaša spremenjena varnostna arhitektura po napadu Rusije na Ukrajino.
Pozdravila je vključitev Grčije v pobudo, pa tudi prošnjo Moldavije za tesnejšo vključitev v delovanje pobude in njena prizadevanja v reformnih procesih na poti v Evropsko unijo. Voditelje je pozvala, naj ne pozabijo na države Zahodnega Balkana in jih seznanila z vrhom pobude Brdo Brioni, ki bo prihodnji teden v Skopju.
Namen pobude, v kateri po novem sodeluje 13 članic EU med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem, je podpirati regionalni dialog ter preko posebnega sklada povečati investicije v infrastrukturo v regiji ter zapolniti vrzel v razvitosti med vzhodnim in zahodnim delom EU. (6. september)
Predsednika slovenskega in hrvaškega parlamenta v Ljubljani o pomenu sodelovanja med institucijama
Ljubljana – Izjemno pomembno je, da ne sodelujeta le vladi Slovenije in Hrvaške, temveč tudi da parlamenta obeh držav vzpostavita kontinuiran dialog, je na obisku v Ljubljani poudaril predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković. Tudi njegova gostiteljica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je izpostavila pomen parlamentarne diplomacije.
Klakočar Zupančič je dejala, da je sama velika zagovornica parlamentarne diplomacije, saj je ta po njenih besedah fleksibilnejša ter nudi več možnosti in prilagajanj kot uradna diplomacija. Jandroković je svoj obisk označil za zelo pomemben, saj je, kot je pojasnil, predsednik hrvaškega sabora nazadnje Slovenijo obiskal pred desetimi leti.
Kot sta dejala predsednika parlamentov, sta naslovila tudi odprta vprašanja med državama. Glede arbitražne razsodbe sta dejala, da nimata pristojnosti za operativno reševanje tovrstnih vprašanj, vendar sta zagotovila, da bosta vladi svojih držav opogumila, da iščeta rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani.
Jandroković se je sestal tudi s slovenskim premierjem Robertom Golobom, s katerim sta govorila o dvostranskih odnosih in razmerah na Zahodnem Balkanu. (6. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.