Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Evropski svet potrdil dodatna mesta v Evropskem parlamentu, eno več tudi Sloveniji
Bruselj – Evropski svet je v petek sprejel predlog sestave Evropskega parlamenta za mandatno obdobje 2024-2029. Parlament bo imel dodatnih 15 poslancev, Slovenija bo tako dobila še enega, devetega evropskega poslanca. Ob tem je Evropski svet pristojne pozval, naj zagotovijo, da povečanje števila sedežev v naslednjem petletnem mandatu ne bo vplivalo na proračun.
V naslednjem mandatu se bo število sedežev v Evropskem parlamentu povečalo na 720 oziroma za dodatnih 15 poslancev. Dodatne sedeže v parlamentu bo dobilo 12 držav članic, med njimi tudi Slovenija. Po dva bosta pripadla Franciji, Španiji in Nizozemski, po en pa poleg Slovenije še Avstriji, Danski, Belgiji, Poljski, Finski, Irski, Slovaški in Latviji.
Potrditev Evropskega sveta bo državam članicam omogočila, da sprejmejo potrebne notranje ukrepe za organizacijo prihajajočih volitev v Evropski parlament. (22. september)
Upravljalec nuklearke Gen energija za povečanje moči načrtovanega drugega bloka
Krško – V družbi Gen energija, ki upravlja slovensko polovico Nuklearne elektrarne Krško, menijo, da bi morali prvotno predvideno moč načrtovanega drugega krškega jedrskega bloka (Jek 2) v višini 1100 MW podvojiti. Med drugim bi si s tem pri izbiri možnih dobaviteljev izboljšali pogajalsko izhodišče, je v petek pojasnil generalni direktor Gen energije Dejan Paravan.
Povečanje moči omogoča spremenjena zakonodaja, ki omejitve na 1100 MW ne določa več. Potreba po električni energiji se povečuje, okrepilo pa se je zanimanje okoliških držav za soinvestitorstvo v projektu, je za STA povedal Paravan. Pri odločitvi za večjo moč je tudi pomembno, da enoto do 1100 MW ponuja le ameriški dobavitelj Westinghouse, medtem ko so z razširjeno varianto odprli pot še drugima dvema dobaviteljema, francoski družbi EDF in južnokorejski družbi KHNP. S tem so si pri izbiri možnih dobaviteljev tudi izboljšali pogajalsko izhodišče.
Končna odločitev glede projekta morebitne gradnje Jek 2 še ni znana. Z avgustom je bil imenovan poseben državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za ta projekt, oblikovana je tudi posebna delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti, ki se po prvič sestala danes, seje pa se bo udeležil tudi premier Robert Golob. V Gen energiji pa se pripravljajo za oddajo vloge glede umeščanja v prostor. Vse ustrezne podlage za t. i. končno investitorjevo odločitev naj bi bile pripravljene do leta 2028, premier Robert Golob pa je že napovedal iskanje nacionalnega soglasja za takšno investicijo.
Koroški deželni glavar Peter Kaiser pa je v soboto napovedal, da bo na slovenski politični vrh naslovil protest proti gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem. “Neodgovorno ravnanje Slovenije” je kritiziral tudi deželni svetnik Sebastian Schuschnig. Avstrija širitvi obstoječe krške nuklearke ali gradnji nove sicer nasprotuje že nekaj časa. (22. in 23. september)
Ekološki dan EU za promocijo ekološkega kmetovanja
Ljubljana – Ekološki dan EU, 23. september, je namenjen razmisleku o izzivih in priložnostih, povezanih z ekološkim kmetovanjem, ter ozaveščanju javnosti o prednostih prehoda na to obliko pridelave hrane. “Ekološki proizvodi postajajo vse bolj priljubljeni med potrošniki zaradi njihovih številnih koristi za okolje in zdravje ljudi. Pridelani so brez kemičnih pesticidov, umetnih gnojil in gensko spremenjenih organizmov,” so v soboto zapisali na kmetijskem ministrstvu.
Za Slovenijo je povečanje obsega ekoloških površin ena od prioritet skupne kmetijske politike EU. Lani je bilo po navedbah ministrstva v ekološko kmetovanje v Sloveniji vključenih 3786 kmetijskih gospodarstev, kar je 5,6 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev v državi. Ta so obdelovala 53.201 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi (11 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi), kar je tri odstotke več kot v letu 2021.
Slovenija se z 11-odstotnim deležem ekoloških zemljišč po razvitosti ekološkega kmetijstva uvršča nad povprečje EU oziroma na deveto mesto med članicami EU in je na podobni ravni, kot so Slovaška, Španija, Danska in Grčija. Pristojni si želijo, da bi se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključilo vsaj 18 odstotkov površin. Nacionalni projekt Naša super hrana pa na svoji spletni strani posameznike poziva, naj ob ekološkem dnevu pripravijo eko kosilo, kupujejo živila pri lokalnem eko kmetu in tudi v trgovinah posegajo po eko izdelkih. (23. september)
Dan slovenskega športa s številnimi aktivnostmi podkrepil evropski teden športa
Ljubljana – V Sloveniji smo v petek praznovali državni praznik, dan slovenskega športa, ki je sovpadal z evropskim tednom športa. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Franjo Bobinac je poudaril, da gre za praznik, ki je namenjen promociji aktivnega in zdravega življenjskega sloga, gibanju, spoznavanju novih športov in ki je predvsem praznik veselja ob različnih športnih aktivnostih.
“Letošnji praznik, ki ga praznujemo v okviru evropskega tedna športa, je moj prvi, odkar sem zasedel mesto predsednika OKS in izredno sem vesel vseh aktivnosti in dogodkov, ki jih pripravljamo po celi Sloveniji. Ljudje večino svojega časa preživimo na delovnem mestu, ki je velikokrat statično in v sedečem položaju, zato je naša iniciativa, ki želi spodbuditi vse aktivne in tiste, ki bodo to šele postali, nadvse pomembna,” je poudaril Bobinac.
Slovenija je praznik uvedla leta 2020 in se s tem pridružila sedmim državam s praznikom, namenjenim športu. 23. septembra 2000 so namreč športniki samostojne Slovenije na olimpijskih igrah v Sydneyju prvič prejeli zlata olimpijska odličja. Ob prazniku športa je Banka Slovenije letos izdala tudi zbirateljski kovanec. (23. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.