Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Bruselj – Podnebni cilji EU, o katerih razpravljajo okoljski ministri članic unije, morajo temeljiti na znanstveno utemeljenih dognanjih in pariškem podnebnem sporazumu, je ob robu zasedanja dejal slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
“Za Slovenijo je ključno, da se izpostavi znanstveno utemeljena dognanja, še vedno pa se mora izkazovati tudi direktna povezava s pariškim sporazumom,” je glede izjave o okvirnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov EU do leta 2035 med zasedanjem dejal Kumer.
Dansko predsedstvo Sveta EU je t. i. izjavo o nameri začelo usklajevati, potem ko je ugotovilo, da na tokratnem zasedanju ne bo mogoče doseči dogovora članic o vključitvi cilja za zmanjšanje emisij do leta 2040 v podnebni zakon EU, na podlagi katerega bi določili tudi t. i. nacionalno določeni prispevek (NDC) EU k zmanjšanjeu emisij do leta 2035 v okviru pariškega podnebnega sporazuma.
EU bo sicer rok za oddajo NDC Združenim narodom, ki se izteče 30. septembra, skoraj zagotovo zamudila, saj bodo o spremembah podnebnega zakona pred dokončno odločitvijo Sveta EU na vrhu v Bruslju 23. oktobra razpravljali voditelji držav članic. EU bo lahko šele zatem sprejela podnebni cilj za leto 2040, na podlagi tega pa še cilj za leto 2035.
Po Kumrovem mnenju “ni nič narobe”, da se podnebne politike obravnavajo tudi na najvišji ravni, saj bodo vplivale tudi na vse ostale politike. Zamuda pri oddaji prispevka pa ne bo vplivala na ambicioznost cilja, je poudaril.
Že na zasedanju je sicer izrazil podporo 90-odstotnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990, pri čemer pa je treba vzpostaviti tudi celovit podporni okvir. To med drugim vključuje jasno zakonodajo in pravično razporeditev finančnih sredstev, predvsem prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami (ETS), ki morajo ostati državam članicam. (18. september)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.