Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenska policija zaradi porasta nezakonitih migracij okrepila ukrepe na obmejnih območjih
Ljubljana/Zagreb – Policija je letos obravnavala že več kot 41.000 nezakonitih prestopov državne meje, zato so policisti v sredo na nekaterih najbolj kritičnih delih meje, zlasti na najbolj obremenjenih delih meje s Hrvaško, okrepili svoje aktivnosti. Notranji minister Boštjan Poklukar je zanikal, da bi šlo pri tem za vnovično vzpostavljanje nadzora na notranji schengenski meji. “V tem trenutku tega ukrepa ni na mizi,” je dejal v izjavi za medije.
Po navedbah ministra je policija okrepila nadzor na najbolj kritičnih delih meje, in sicer predvsem na območjih policijskih uprav Novo mesto in Koper, kjer podatki kažejo na največje povečanje števila nezakonitih prehodov meje. Pri tem ne gre za vzpostavljanje vnovičnega notranjega nadzora na meji, ni pa minister te možnosti v celoti izključil.
Tudi direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Marko Gašperlin je zagotovil, da pri okrepljenem nadzoru meje s Hrvaško ne gre za vnovično vzpostavljanje notranjega nadzora na meji, kot ga izvaja Avstrija na skupni slovensko-avstrijski meji, ampak za okrepljene izravnalne ukrepe, ki jih v policiji že ves čas izvajajo na obmejnih območjih.
Slovenska policija, je dodal Gašperlin, se je temeljito pripravila na vstop Hrvaške v schengensko območje. To dokazujeta podatka, da je letos prijela že več kot 41.700 tujcev, ki so nedovoljeno prešli mejo, in 275 tihotapcev, težava pa je v nadaljnjih postopkih glede podajanja prošenj za mednarodno zaščito. Vloga za mednarodno zaščito je namreč samo način, da se tujci izognejo postopkom vračanja po sporazumih oziroma v državo izvora.
Po Gašperlinovih pojasnilih se s tovrstnimi problemi srečujejo vse države EU, kjer so nezakonite migracije bolj kot ne tranzitne narave. “Žal to evropska zakonodaja trenutno omogoča, zato si še toliko bolj želimo, da bi prišlo do sprejetja t. i. EU migracijskega pakta, ki je v postopku sprejemanja v organih EU,” je pojasnil Gašperlin.
Tudi v Zagrebu je hrvaški notranji minister Davor Božinović ocenil, da okrepljen nadzor Slovenije ob meji s Hrvaško ne pomeni ukinjanja schengenskega območja. Da ne gre za grožnjo schengnu, je menil tudi premier Andrej Plenković. (27. september)
Bruselj: Na meji med Slovenijo in Avstrijo je prišlo do izboljšanja
Bruselj – Na Evropski komisiji so spričo napovedi več držav o krepitvi obmejnega nadzor na svojih mejah z drugimi članicami EU poudarili, da mora biti ta nadzor skrajni ukrep. Posvetovanja s članicami so sicer po besedah tiskovne predstavnice komisije Anitte Hipper prinesla tudi določeno izboljšanje, med drugim na meji med Slovenijo in Avstrijo.
Hipper je med drugim poudarila, da je komisija v tesnih stikih z državami članicami. Maja je tako sprožila uradno posvetovanje z vsemi državami, ki izvajajo nadzor, in tistimi, ki jih to zadeva. “Imamo tudi koordinatorja za schengen, ki redno razpravlja s članicami o ukrepih, ki bi lahko nadomestili nadzor,” je povedala. Ob tem je navedla, da je ponekod skozi čas prišlo do izboljšanja, med drugim na meji med Avstrijo in Slovenijo. Pojasnila je, da je prišlo do zmanjšanja števila prehodov migrantov. “Videli pa smo tudi tesnejše sodelovanje oblasti, kar popolnoma podpiramo,” je dejala.
Nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko je Dunaj uvedel leta 2015 na vrhuncu begunske krize. Od takrat ga na vsakih šest mesecev podaljšuje, pri čemer se trenutno podaljšanje izteče sredi novembra. Slovenija ves čas nasprotuje podaljševanju avstrijskega nadzora, pri čemer se sklicuje tudi na sodbo Sodišča EU iz aprila lani. (26. september)
Fajon na srečanju C5 poudarila, da je treba zaščititi zunanje meje EU
Dunaj – Zunanji ministri držav skupine C5 so v sredo na Dunaju opozorili na pereče vprašanje nezakonitih migracij, pri čemer so poudarili evropski pristop. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je dejala, da mora EU zaščititi svoje zunanje meje, če želimo ohraniti schengen. Po mnenju zunanjih ministrov skupine C5, ki poleg Slovenije združuje še Avstrijo, Češko, Slovaško in Madžarsko, nezakonite migracije predstavljajo velik izziv za vse države. Ministri so govorili tudi o Ukrajini in se zavzeli za pospešitev širitve na Zahodni Balkan.
Gostitelj srečanja, avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je na skupni novinarski konferenci izpostavil pomen sodelovanja. Po njegovem je edini uspešen pristop pri soočanju s tem izzivom evropski pristop. V zvezi z migracijami je omenil tudi schengen in spomnil, da sta še dve državi članici schengenskega območja napovedali okrepitev nadzora na notranjih mejah. Mejni nadzor v schengenskem območju tako izvaja že četrtina držav, je dejal, to pa po njegovem kaže, da sistem ne deluje, kot bi moral.
Fajon je opozorila na porast nedovoljenih migracij tudi na zahodnobalkanski poti. Po njenem je treba storiti vse, da zaščitimo svoje zunanje meje, pri čemer je izpostavila boj proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi ter sodelovanje med državami s ciljem ohranitve schengna. Fajon je v luči vojne v Ukrajini dejala, da si želijo mir in stabilnost v regiji. V tem kontekstu je zato izredno pomembna razprava, kako izboljšati politično in gospodarsko stabilnost na Zahodnem Balkanu, je še menila. (27. september)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.