Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Škoda avgustovskih katastrofalnih poplav ocenjena na 9,9 milijarde evrov
Ljubljana – Skupna ocena neposredne škode največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije, avgustovskih poplav, po oceni vlade znaša približno 9,9 milijarde evrov. Ujma je prizadela 183 občin, obseg prizadetega območja je ocenjen na 17.203 kvadratnih kilometrov površine, je v sredo na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
“Predstavljena ocena zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine ter do odlaganja in ravnanja z odpadki,” je dejal.
Oceno je v sredo obravnavala tudi vlada. Po napovedih Jevška bo Slovenija vlogo za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada oddala do roka, torej do 27. oktobra. (4. oktober)
Sloveniji za zmanjšanje poplavne ogroženosti in drugih podnebnih nesreč 265 milijonov evrov iz sklada za okrevanje
Ljubljana – Bruselj je minuli petek potrdil spremembo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. V skladu z načrtom bo v okviru evropskega sklada za okrevanje Sloveniji za zmanjšanje poplavne ogroženosti in tveganj drugih podnebno pogojenih nesreč na voljo 265 milijonov evrov, od tega 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov posojil.
Slovenija je po avgustovskih poplavah v Bruselj poslala prošnjo za dodatna posojila iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Po novem je predvideno koriščenje do 1,07 milijarde evrov posojil, potem ko je v prvotnem načrtu zaprosila za 705 milijonov evrov, so zapisali na uradu za okrevanje in odpornost.
Dodatnih 220 milijonov evrov posojil bo poleg zmanjšanja poplavne ogroženosti in tveganj drugih podnebnih nesreč namenjenih še povečanju zmogljivosti železniške infrastrukture, tudi tiste, ki so jo prizadele nedavne poplave. 22,5 milijona evrov dodatnih posojil bo namenjenih financiranju naložb v trajnostno prenovo stavb.
Slovenija poleg sredstev iz sklada za okrevanje in solidarnostnega sklada računa tudi na sredstva v okviru večletnega finančnega okvirja 2021-2027, pa tudi na t. i. kmetijske rezerve v okviru proračuna skupne kmetijske politike. (29. september)
Menjave v slovenski vladi, odhajata ministra za kmetijstvo in za naravne vire
Ljubljana – Premier Robert Golob je v sredo v DZ poslal predlog za razrešitev ministrice za kmetijstvo Irene Šinko in odstopno izjavo ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Kot razlog za razrešitev Brežana je Golob navedel, da je bilo po avgustovski ujmi treba reorganizirati delo na marsikaterem ministrstvu, na ministrstvu za naravne vire in prostor pa to ni steklo dovolj hitro. “Zato je to ministrstvo postalo ozko grlo, ministrstvo ni bilo dovolj odzivno, številne pripombe so prihajale tudi z drugih resorjev,” je pojasnil Golob.
Od vodenja kmetijskega resorja pa se poslavlja Šinko, ki ji Golob očita odsotnost ustreznega in pravočasnega odzivanja v razmerah, ki so pomembne za zaščito potrošnikov na področju varnosti hrane. Ministrica se namreč po premierjevi oceni ni ustrezno odzvala na situacijo, ko uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ni ustrezno obvladovala kriznih dogodkov glede varnosti hrane ter ni zagotavljala pravočasnega obveščanja javnosti. Nedavno so na slovenski trg prišle breskve iz Srbije ter slive iz Poljske z vsebnostjo nedovoljenega pesticida klorpirifosa, a uprava ni pravočasno izvedla odpoklica, saj je bilo sadje že bolj ali manj prodano.
Vodenje ministrstva za naravne vire in prostor bo začasno prevzela ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, kmetijskega pa predvidoma obrambni minister Marjan Šarec. (4. oktober)
Vlada sprejela program upravljanja območij Natura 2000 za 2023-2028
Ljubljana – Vlada je v sredo sprejela program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, ki podrobneje opredeljuje dolgoročne in programske varstvene cilje za vrste in habitatne tipe. Potem ko je predlog programa pred meseci močno razburil kmete, sprejeti program predvideva, da bodo ukrepi strateškega načrta skupne kmetijske politike še naprej prostovoljni.
Predlog programa je sicer pred časom sprožil precej zanimanja, saj je vključeval prepovedi, pogoje in omejitve rabe na delih dveh območij Nature 2000, ki so izhajali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 in uradnega opomina Evropske komisije iz leta 2019, izdanega zaradi nedoseganja ugodnega stanja travniških vrst ptic in metuljev ter travniških habitatnih tipov.
Vlada je nato ob velikem razburjenju kmetijskih organizacij Evropski komisiji predlagala uvedbo nove intervencije, s katero se obvezna kmetijska praksa zamenja s prostovoljno. Posledično je program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-202 sprejela s sklepom, in ne z uredbo. Ukrepi strateškega načrta skupne kmetijske politike na kmetijskih zemljiščih na območjih Nature 2000 bodo tako še naprej prostovoljni.
Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius je v ponedeljek v pogovoru za STA izrazil dvom o učinkovitosti prostovoljnih ukrepov na območjih Nature 2000 v Sloveniji. Boljša rešitev bi bila po njegovem mnenju izplačilo nadomestil kmetom, to pa bo tudi ena od tem pogovorov s pristojnimi med njegovim obiskom v Sloveniji prihodnji torek.
V Slovenija območja Nature 2000 pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države, od tega je 70 odstotkov gozda, nekaj več kot 20 odstotkov pa kmetijskih površin. (4. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.