Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Šefa slovenske in hrvaške policije dorekla ukrepe za obvladovanje migracij
Brežice – Vodji slovenske in hrvaške policije, Senad Jušić in Nikola Milina, sta se v četrtek v Brežicah srečala na temo nezakonitih prehodov meje. Pri tem je Jušić hrvaškega kolega pozval k dodatni okrepitvi nadzora na zunanji schengenski meji, Milina pa je zavrnil kritike, da Hrvaška na področju migracij naredi premalo, in opozoril na zlorabo azilnih postopkov.
Milina je v skupni izjavi po sestanku podaril, da je sodelovanje med policijama na področju migracij dobro. V prvih devetih mesecih leta so mešane hrvaško-slovenske policijske patrulje, ki večinoma delujejo na ozemlju Hrvaške, izvedle že 537 obhodov. Posredno je zavrnil očitke, da hrvaška policija pri preprečevanju nezakonitih prehodov meje naredi premalo. “Hrvaška policija je šla v času vstopanja v schengen skozi zelo zahteven proces preverjanja njene usposobljenosti. Imamo zadostne zmogljivosti, tako ko gre za ljudi kot tudi za znanje. Imamo 6500 obmejnih policistov in 2000 specialnih policistov, ki jih tudi vključujemo v zaščito zunanje meje. Tudi podatek, da smo v letošnjem letu prijeli 990 organizatorjev nezakonitih prehodov, govori sam zase,” je dejal.
Eden od odgovorov, da se kljub vsemu število nezakonitih prehodov meje povečuje, je po besedah Miline v zlorabi azilnega postopka, ko tujci izrazijo namero za azil, država jih sprejme, nato pa odidejo naprej. Med slednjimi je izpostavil tudi državljane Rusije. “Do današnjega dne smo obravnavali 6850 ruskih državljanov, ki so kot turisti prišli v Bosno in Hercegovino, nato pa na meji s Hrvaško izrazili namero za azil in odšli naprej,” je dejal.
Jušić je v zvezi z očitki hrvaški policiji ocenil, da bi bilo “zelo nehvaležno” komentirati delo hrvaških kolegov: “Lahko pa izpostavim, da obe policiji zelo dobro sodelujeta in verjamem, da bo tako tudi naprej.” Obvladovanje migracij je sicer po njegovih besedah odgovornost vseh držav na tako imenovani balkanski poti. Vseeno je Jušić hrvaškega kolega danes pozval k dodatni okrepitvi nadzora na zunanji schengenski meji. Slovenska policija je letos po besedah Jušića obravnavala že več kot 45.000 nezakonitih prehodov meje. (12. oktober)
Slovenske kmetijske organizacije se zavzemajo za podaljšanje uporabe glifosata
Ljubljana/Bruselj – Slovenske kmetijske organizacije so se v četrtek v skupni izjavi zavzele za podaljšanje dovoljenja za prodajo herbicida glifosat v uniji. Kot so zapisale, so strokovne institucije EU na podlagi znanstvenih dejstev temu že prižgale zeleno luč, za glifosat pa trenutno niti ni na voljo ustreznih alternativ. Članice EU v petek niso sprejele stališča o predlogu Evropske komisije, da se dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU podaljša za deset let. Novo glasovanje je predvideno v prvi polovici novembra.
Kmetijske organizacije iz Slovenije so poudarile, so zaradi svoje široke uporabe pripravki na osnovi glifosata med najbolj temeljito raziskanimi. “Znanstvena dokumentacija za glifosat je najobsežnejša dokumentacija za katero koli aktivno snov. Vključuje več kot 1500 študij in oceno več kot 12.000 znanstvenih člankov,” so zapisali. V kmetijstvu po njihovih navedbah trenutno ni na voljo alternativnih pripravkov, ki bi lahko enakovredno nadomestili glifosat. Ukinitev bi za dosego primerljive učinkovitosti pomenila večjo porabo drugih pripravkov ter bolj intenzivno obdelavo tal.
“To bi pomenilo odmik od uvajanja okolju bolj prijaznih kmetijskih praks, kot so plitka obdelava brez oranja, ki ugodno vpliva na strukturo tal ter sposobnost za zadrževanje vode in hranil, s čimer se zasleduje cilje evropskega zelenega dogovora in strategije Od vil do vilic,” so izpostavili. Ob dejstvu, da je v Sloveniji uporaba glifosata v kmetijstvu že zdaj bistveno bolj omejena kot v številnih drugih državah, bi popolna prepoved zaradi manjše učinkovitosti drugih pripravkov po njihovih besedah bistveno podražila tehnološke postopke za uravnavanje plevelne vegetacije. To bi imelo izrazito negativen vpliv na konkurenčnost slovenskega kmetijstva, še trdijo. (12. in 13. oktober)
S kohezijskimi sredstvi subvencije še za 283 malih sončnih elektrarn
Ljubljana – Po zadnjem odpiranju vlog v okviru javnega razpisa za sofinanciranje gradnje novih malih sončnih elektrarn, ki je trajal od leta 2021 do 2023, so izbrali še 283 projektov, ki bodo prejeli skupno 17,2 milijona evrov nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike. Skupno je bilo doslej razdeljenih za 57,4 milijona evrov spodbud.
“Z navedenimi projekti nadaljujemo pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije za proizvodnjo električne energije ter zeleni prehod, s projekti pa bomo hkrati omogočili maksimalen izkoristek evropskih kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2014-2020,” so v petek zapisali na ministrstvu za podnebje, okolje in energijo.
Skupno je bilo razpisanih za 67,6 milijona evrov spodbud, razdeljenih je bilo 57,4 milijona evrov, je razvidno iz podatkov po odpiranjih. Za posamezni projekt je bilo mogoče dobiti največ 20 odstotkov upravičenih stroškov, vendar ne več kot 200 evrov na en kilovat instalirane nazivne moči naprave. (13. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.