Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Luxembourg – Slovenija po besedah finančnega ministra Klemena Boštjančiča tako kot večina drugih držav članic podpira uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini. Vendar pa bo treba pred tem odgovoriti še na “vrsto kompleksnih pravnih vprašanj”, je Boštjančič povedal ob robu zasedanja finančnih ministrov EU v Luxembourgu.
“Države podpiramo, da se ta sredstva uporabi, vendar na drugi strani vsi opozarjamo na pravni vidik tega,” je dejal. “Gre za vrsto zelo kompleksnih pravnih vprašanj, na katera je treba dobiti odgovore, preden se naredi ta korak,” je glede novega posojila Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, poudaril Boštjančič.
Za posojilo bodo morale po navedbah virov v Bruslju jamčiti države članice, pri čemer je slovenski minister izpostavil vprašanje, kako se bodo te garancije obravnavale v proračunih držav. Slovenija se podobno kot druge članice ne strinja s tem, da bi se garancije obravnavale kot dodatna zadolžitev, je povedal.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je po koncu zasedanja glede tega dejal, da se zagotavljanje garancij za posojilo verjetno ne bo avtomatično štelo v javnofinančni primanjkljaj ali dolg držav, če bo rusko premoženje ostalo zamrznjeno, dokler Moskva Ukrajini ne bo poplačala reparacij. Poudaril je sicer, da bo moral to dokončno pojasniti evropski statistični urad Eurostat, ki je pristojen za to.
Novo posojilo za Ukrajino so finančni ministri članic EU obravnavali, potem ko so o tem pretekli teden na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu razpravljali voditelji članic. Danska premierka Mette Frederiksen je tedaj izrazila prepričanje, da bodo našli rešitev, ki jo bo podprlo vseh 27 držav.
Predsedniki vlad in držav članic bodo o tem znova razpravljali na rednem oktobrskem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju čez dva tedna. (10. oktober)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.