Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Voditelji EU za preprečitev širjenja bližnjevzhodnega konflikta
Bruselj – Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na izrednem vrhu EU, ki se ga je prek videopovezave udeležil tudi slovenski premier Robert Golob, v luči napetosti na Bližnjem vzhodu poudaril pomen enotnosti EU ter opozoril na nevarnost zaostritve razmer, ki bi bila lahko nevarna tudi za Evropo. Voditelji EU želijo uporabiti diplomatska in politična sredstva, da bi preprečili širjenje konflikta, je v torek v Bruslju dejal Michel.
Slovenski premier je v razpravi poudaril, da moramo narediti vse, kar je v naši moči za deeskalacijo razmer. Ostro in odločno je obsodil Hamasove napade in pozval k izpustitvi talcev. Slovenija je na strani zaščite človeških življenj, zato je ključna vzpostavitev miru na obeh straneh. Civilisti morajo biti zaščiteni, prav tako je treba spoštovati načela mednarodnega humanitarnega prava in v skladu z njimi omogočiti prihod humanitarne pomoči. V Gazi smo priča eni najhujših kriz v njeni že tako turbulentni zgodovini, zato je ključno preprečiti še večjo humanitarno katastrofo, so po zasedanju sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Golob se je po zasedanju odzval na napad na bolnišnico in šolo v Gazi: “Šokiran sem nad poročanji. Načela mednarodnega prava morajo biti spoštovana in nedolžni civilisti morajo biti zaščiteni. Bolnišnice in ostala humanitarna infrastruktura ne smejo biti nikoli cilj in morajo biti zaščitena pred vsakršno vojaško akcijo.” (17. oktober)
Predsednica Pirc Musar na vrhu berlinskega procesa: Širitev EU geostrateška nujnost
Tirana – Širitev Evropske unije ne sme biti zgolj ena izmed političnih možnosti, temveč geostrateška nujnost, je na ponedeljkovem vrhu berlinskega procesa v Tirani sporočila predsednica Nataša Pirc Musar. Opozorila je tudi na problematiko odhajanja mladih iz regije in podpisala sporazum o ustanovitvi Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu.
Predsednica je v Tirani izrazila trdno zavezo Slovenije pri podpori čim hitrejše vključitve Zahodnega Balkana v EU. Pri tem je poudarila, da je širitev geostrateška nujnost in ključen element za stabilnost regije, so sporočili iz urada predsednice. Pirc Musar je posebno pozornost namenila tudi problematiki odhoda visoko izobraženih mladih iz regije, na kar je opozorila že na vrhu pobude Brdo-Brioni septembra v Skopju. Ta pojav je po njenih besedah velik geopolitični izziv, takšni izzivi pa se morajo reševati skupaj.
Pirc Musar je ob robu vrha s francosko državno ministrico za Evropo Laurence Boone in črnogorskim premierjem Dritanom Abazovićem podpisala tudi Sporazum o ustanovitvi Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu (WB3C). Center bo igral ključno vlogo pri usposabljanju strokovnjakov na področju kibernetske varnosti in boja proti kibernetskemu kriminalu, kar bo prispevalo k povečanju varnosti v regiji Zahodnega Balkana.
Vrha so se udeležili voditelji držav, ki sodelujejo v procesu, poleg Slovenije so to Albanija, BiH, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Poljska, Grčija in Bolgarija ter Španija kot predsedujoča Svetu EU. Na srečanju sta sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. (16. oktober)
Finančni minister Boštjančič: Slovenija do konca leta pričakuje okoli 600 milijonov evrov iz sklada za okrevanje
Luxembourg – Slovenija do konca leta pričakuje izplačilo okoli 600 milijonov evrov iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, je med ponedeljkovim zasedanjem finančnih ministrov EU v Luxembourgu povedal minister Klemen Boštjančič. Del teh sredstev bo namenjen tudi za odpravo posledic največje naravne nesreče v zgodovini države, avgustovskih poplav, pri čemer gre predvsem za ukrepe, ki bodo dolgoročno izboljšali protipoplavno zaščito.
Slovenija je v drugem zahtevku za izplačilo iz mehanizma za okrevanje po pandemiji covida-19 združila drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev ter prvi obrok posojil, vreden pa je okoli 600 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah obroka nepovratnih sredstev skupaj znašata okoli 300 milijonov evrov, prav toliko pa prvi obrok posojila.
“Gre za velik paket sredstev, izplačilo katerih pričakujemo še v letošnjem letu,” je povedal. Za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti je sicer v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, ki je konec septembra prejel pozitivno oceno Bruslja, v torek pa so ga potrdili še ministri, predvidenih 240 milijonov evrov.
Celoten načrt obsega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil, ki jih bo po ministrovih besedah treba počrpati do sredine leta 2026. (16. in 17. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.