Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Italija uvaja nadzor na meji s Slovenijo, ta na meji s Hrvaško in Madžarsko
Ljubljana – Italija je Slovenijo v torek zvečer obvestila, da bo zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu v soboto uvedla začasen nadzor na schengenski meji s Slovenijo. Slovenija bo posledično, prav tako v soboto, uvedla začasen ponoven nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, je danes odločila vlada.
Italija nadzor uvaja zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu, bistvo tega začasnega ukrepa pa je preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala, je v telefonskem pogovoru italijanski notranji minister Matteo Piantedosi zagotovil slovenskemu kolegu Boštjanu Poklukarju. Italijanska premierka Giorgia Meloni je odločitev o začasni uvedbi nadzora na meji s Slovenijo v sredo opisala kot nujno zaradi trenutnih razmer v svetu, od Bližnjega vzhoda do migrantske krize.
Notranja ministra Slovenije in Italije sta se strinjala, da je lahko zahodnobalkanska pot, ki jo tesno spremljajo tako slovenske kot italijanske varnostne službe, privlačen koridor za potencialno radikalizacijo.
Slovenija bo posledično uvedla nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, o čemer je danes odločila vlada. Minister Boštjan Poklukar je v sredo o tem že obvestil hrvaškega in madžarskega kolega, so sporočili z notranjega ministrstva. Nadzor na meji s Slovenijo, ki velja od leta 2015, pa je v ponedeljek še za šest mesecev znova podaljšala Avstrija.
V Zagrebu so se na odločitev Ljubljane o uvedbi nadzora na meji odzvali, da mora to ostati izjema, ki se jo uvaja kot skrajni ukrep. Hrvaški premier Andrej Plenković je ukrep pripisal migracijski krizi in povečanim terorističnim grožnjam ter pri tem kot ključno izpostavil posvetovanje s sosedami. (17., 18. in 19. oktober)
Slovenija za daljšo posebno obravnavo izdatkov za obnovo po poplavah
Luxembourg – Slovenija si po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prizadeva, da bi Evropska komisija proračunske izdatke za obnovo po poplavah kot enkratne upoštevala še vsaj do avgusta 2025, in ne samo do konca 2024. Boštjančič je spomnil, da je proračun za leto 2024, ki ga je vlada potrdila julija, predvideval javnofinančni primanjkljaj v višini 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Zaradi potreb, povezanih z odpravo posledic avgustovskih poplav, pa zdaj vlada načrtuje 3,8-odstotni primanjkljaj. Povečanje se bo po ministrovih besedah upoštevalo kot enkratni izdatki.
Pravila Evropske komisije predvidevajo, da se izdatki za naravno nesrečo kot enkratni upoštevajo v letu, v katerem se je zgodila, in še v enem letu kasneje. V primeru Slovenije gre torej za leti 2023 in 2024, je povedal. Slovenija pa si zdaj v pogovorih s komisijo močno prizadeva, da bi se izdatki za odpravo posledic poplav kot enkratni – s čimer se ne upoštevajo pri izračunih spoštovanja fiskalnih pravil – obravnavali še vsaj do avgusta leta 2025, je dejal minister. Pogovore je opisal kot “zelo intenzivne”.
Prihodnje leto bodo sicer v EU znova začela veljati fiskalna pravila, pri čemer pa potekajo tudi pogajanja o njihovi reformi. Ministri so o napredku v pogajanjih razpravljali dopoldne. Špansko predsedstvo želi v novembru predstaviti kompromisni predlog, da pa želi doseči do konca leta. Boštjančič je pozdravil prizadevanja Španije. Ob tem je pojasnil, da je za Slovenijo ključna težava visok strukturni primanjkljaj. Prizadeva si, da bi bili cilji glede zmanjševanja javnega dolga merljivi, vendar pa ne bi pomenili prevelikega šoka za posamezno državo in bi omogočali izvajanje naložb. (17. oktober)
Ministri za energetiko dosegli dogovor o reformi trga elektrike
Luxembourg/Ljubljana – Ministri članic EU, pristojni za energetiko, so v torek dosegli dogovor o reformi zasnove delovanja evropskega trga elektrike. Izhodišča Sveta EU za pogajanja z Evropskim parlamentom vključujejo tudi možnost sofinanciranja novih zmogljivosti proizvodnje elektrike iz jedrske energije prek t. i. pogodb za razliko. Državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje, Uroš Vajgl je ta dogovor za STA izpostavil kot najpomembnejšega.
Za slovensko stran je bilo tudi pomembno, da se jedrske energije kot nizkoogljičnega vira ne diskriminira napram obnovljivim virom energije. Končni dogovor po Vajglovih besedah temu pritrjuje, saj je pri investicijah v nove proizvodne zmogljivosti jedrska energija postavljena ob bok obnovljivim virom energije. “Mi smo z dogovorom zadovoljni, pot je bila težka, vendar v EU zaenkrat še velja dogovor, da potrebujemo vse nizkoogljične vire energije za dosego podnebne nevtralnosti,” je dejal.
Pogodbe za razliko naj bi bile glede na dogovor, ki bo še predmet pogajanj s parlamentom, obvezen model javnega sofinanciranja proizvodnje elektrike. Gre za pogodbe, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če bi bila tržna cena nad zgornjo, potem bi država od proizvajalca pobrala presežek, če bi bila nižja, pa bi morala država proizvajalcu kriti razliko. Tovrstne dolgoročne pogodbe bi se glede na stališče sveta uporabljale za javne naložbe v nove zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz vetrne, sončne, geotermalne in jedrske energije ter vode. (18. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.