Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Forum strategije za Podonavje v ospredje postavlja širitev EU
Brdo pri Kranju – Na Brdu pri Kranju se je v torek začel dvodnevni letni forum Strategije EU za Podonavsko regijo (EUSDR), sklepni dogodek slovenskega predsedovanja tej strategiji. Dogodka so se udeležili ministri in visoki predstavniki 14 držav. Zunanja ministrica Tanja Fajon in zunanji minister Avstrije, ki je prevzela predsedovanje EUSDR, Alexander Schallenberg sta se strinjala, da bi morale vse članice EUSDR postati tudi članice EU. Med temami sta bili še obnova Ukrajine in energetika.
“Danes smo se vsi strinjali, da je edinstveno imeti znotraj strategije tako članice EU kot države, ki imajo status kandidatke. Naše predsedovanje strategiji se bo uradno zaključilo 31. oktobra in Slovenija lahko s ponosom pove, da je izpolnila svoje cilje, v ospredju katerih pa so bili mladi,” je uvodni dan 12. foruma EUSDR dejala Fajon.
Schallenberg je medtem izpostavil, da se bo Avstrija med vodenjem strategije osredotočala predvsem na varnost in stabilnost ter blaginjo v regiji. “Naš cilj je zelo enostaven, vse članice strategije bi morale postati članice EU. Zagotoviti moramo, da bo naše sosedstvo del stabilnosti in varnosti,” je dodal.
Skupaj s Fajon sta izrazila željo po začetku pristopnih pogajanj med EU in Bosno in Hercegovino. Ministrica je pri tem dodala, da bi se pogajanja morala pričeti pred koncem leta.
Slovenija je predsedovanje EUSDR prevzela novembra lani. Gre za drugo makroregionalno strategijo EU, ki jo je leta 2010 sprejela Evropska komisija za vzpostavitev sinergij in usklajevanje obstoječih politik in pobud v podonavski regiji. (24. in 25. oktober)
Evropska komisija pripravlja paket pomoči Sloveniji za odpravo škode v kmetijstvu po ujmi
Luxembourg – Evropska komisija pripravlja paket finančne pomoči Sloveniji za odpravo posledic poplav v kmetijstvu, je v ponedeljek v Luxembourgu povedal evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Obenem je pozdravil pobudo Slovenije in Hrvaške za vzpostavitev posebnega finančnega mehanizma za primer kriznih razmer v kmetijstvu.
“Za kmete, prizadete v poplavah v Sloveniji in Grčiji, pripravljamo paket pomoči,” je dejal komisar. Pojasnil je, da je v okviru notranjih postopkov na komisiji podal svoj predlog za pomoč Sloveniji in Grčiji iz t. i. kmetijske rezerve. Vlada škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, nastalo v avgustovskih poplavah, ocenjuje na okoli 287 milijonov evrov.
O višini pomoči komisar še ni mogel govoriti, bo pa po njegovih zagotovilih za ti dve državi uporabljena “znatna količina” kmetijske rezerve za prihodnje leto, saj so sredstva letošnje že izkoriščena. Slovenija je v okviru letošnje kmetijske rezerve sicer prejela 1,2 milijona evrov, ki jih bo tudi deloma namenila za odpravo posledic poplav.
Sta pa Slovenija in Hrvaška v ponedeljek na zasedanju kmetijskih ministrov spričo izzivov v kmetijstvu in vse pogostejših naravnih nesreč predstavili pobudo za vzpostavitev posebnega finančnega mehanizma v primeru kriznih razmer. Višina financiranja bi znašala največ dva odstotka obstoječe nacionalne finančne ovojnice načrta, pri čemer bi lahko članice iz nacionalnega proračuna dodale 200 odstotkov sofinanciranja.(23. oktober)
Agencija EU: Zaradi manipulacij s pomočjo umetne inteligence ogrožene evropske volitve
Atene – Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (Enisa) v nedavno objavljenem letnem poročilu o grožnjah opozarja, da lahko manipulacije z informacijami, ki jih omogoča umetna inteligenca, ogrozijo integriteto evropskih volitev. Ob tem poudarja potrebo po pozornosti in previdnosti v obdobju pred volitvami, ki bodo potekale junija prihodnje leto.
Enisa opozarja na velik porast zlorabe tehnologij, kot so klepetalni roboti, ki jih poganja umetna inteligenca, ali pa t. i. deepfakes oziroma “globoki ponaredki” – gre za ustvarjanje ponarejenih posnetkov ali fotografij s pomočjo algoritmov in postopkov za sintezo, s katerimi lahko ustvarimo tako prepričljiv ponaredek, da ga je težko prepoznati.
V zadnjem času se je po poročanju biltena Politico pojavilo več primerov tovrstnih manipulacij – ponarejeni zvočni posnetki glasu slovaškega kandidata za premierja Michala Šimečke, ki naj bi z novinarko razpravljal o prirejanju rezultatov volitev, videoposnetek na Poljskem, v katerem so resnične posnetke premierja Mateusza Morawieckega pomešali s posnetki njegovega glasu, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, in ponarejen posnetek vodje britanske laburistične stranke Keira Starmerja, ki naj bi zmerjal svoje osebje.
Direktor agencije Enisa Juhan Lepassaar je dejal, da bo “zaupanje v volilni proces EU v veliki meri odvisno od naše sposobnosti, da se zanesemo na kibernetsko varno infrastrukturo ter celovitost in razpoložljivost informacij”. “Zdaj je na nas, da zagotovimo sprejetje potrebnih ukrepov za doseganje tega občutljivega, a za našo demokracijo bistvenega cilja,” je dodal. (23. oktober)
EU vzpostavlja solidarnostni mehanizem za izmenjavo zdravil med članicami
Bruselj/Ljubljana – Evropska komisija vzpostavlja evropski solidarnostni mehanizem za izmenjavo zdravil med državami članicami, s čimer želi nasloviti pomanjkanje zdravil v Evropski uniji. Bruselj je napovedal še več drugih ukrepov na tem področju. S pomanjkanjem zdravil se sooča tudi Slovenija, poudarjajo na pristojni javni agenciji.
“Že štiri leta gradimo močnejšo evropsko zdravstveno unijo. Eden od njenih ključnih temeljev je dostop do varnih in učinkovitih zdravil. Nepredstavljivo je, da leta 2023 v Evropi nimajo vsi bolniki dostopa do zdravil, ki jih potrebujejo,” je v torek ob predstavitvi ukrepov v Bruslju dejala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides.
Poudarila je, da pomanjkanja zdravil ni mogoče odpraviti čez noč, je pa mogoče to omiliti. Zato komisija predlaga skupne ukrepe za to zimo, pa tudi za srednje- in dolgoročno obdobje. “Za to zimo vzpostavljamo nov prostovoljni solidarnostni mehanizem,” je povedala. V okviru tega mehanizma bo lahko članica, ki se sooča s pomanjkanjem zdravil, za pomoč zaprosila drugo članico. Ta ji bo lahko nato posredovala zdravila, če jih bo imela dovolj na zalogi, je pojasnila komisarka.
S pomanjkanjem zdravil se sooča tudi Slovenija, so v petek opozorili na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. V Sloveniji se je lani število obvestil o prihodih na trg, začasnem ali stalnem prenehanju opravljanja prometa z zdravili oziroma motnjah v preskrbi na področju zdravil za uporabo v humani medicini povečalo za 25 odstotkov. V letu 2023 se ta trend nadaljuje, so zapisali na agenciji. (24. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.