Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenija podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko do 19. novembra
Ljubljana – Vlada je na petkovi seji podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko za 20 dni, in sicer do 19. novembra. Ob tem je pojasnila, da bo nadzor, tako kot doslej, ciljno usmerjen in osredotočen na preprečevanje terorizma, ekstremizma in čezmejne kriminalitete. Slovenija je mejni nadzor uvedla 21. oktobra po odločitvi Italije o nadzoru na slovenski meji. Podobno kot Italija je tudi Slovenija med razlogi za odločitev o začasni ponovni uvedbi nadzora navedla grožnje javnemu redu in notranji varnosti v EU, razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter preprečevanje terorizma.
Premier Robert Golob je nato v četrtek v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Italija nadzor na meji odpravila do božiča, tako da bo lahko zatem to na meji z Hrvaško in Madžarsko storila tudi Slovenija. V Rimu so sicer že nakazali, da bi lahko nadzor predvidoma potekal celo zimo, uradne potrditve italijanske vlade o morebitnem podaljšanju trajanja mejnega nadzora pa še ni bilo.
O ponovno vzpostavljenem nadzoru in o tem, kako čim bolj zmanjšati vpliv nadzora na državljane omenjenih treh držav, ki dnevno prečkajo mejo, bodo 2. novembra v Trstu razpravljali notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške. Golob pa se bo 14. novembra mudil na obisku pri italijanski kolegici Giorgii Meloni, s katero bosta govorila tudi o nadzoru na meji.
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je v petek objavljenem pogovoru za televizijo France 24 dejal, da nadzor meja znotraj schengna ne preprečuje terorizma in porasta ekstremizma. Poudaril je, da je rešitev varovanje zunanjih meja EU in uskladitev vizumske politike Bosne in Hercegovine ter Srbije s politiko Bruslja. Napovedal je tudi srečanje z Meloni in Golobom. (27. in 29. oktober)
Nadaljnji koraki ECB po mnenju guvernerja centralne banke odvisni od aktualnih razmer
Ljubljana – Potem ko svet ECB ob umirjanju gospodarske aktivnosti in postopnem zniževanju inflacije v četrtek po desetih zaporednih dvigih ni zvišal obrestnih mer, je v petek guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle poudaril, da bodo nadaljnji koraki odvisni od aktualnih razmer.
Guverner je ob tem spomnil, da se gospodarska aktivnost v območju evra umirja, hkrati se postopoma znižuje inflacija, a ostaja nad ciljem ECB. “Slednje utrjuje pričakovanja tržnih udeležencev o daljšem obdobju visokih ravni ključnih obrestnih mer centralnih bank,” je navedel. Izbruh vojne na Bližnjem vzhodu je imel po guvernerjevem mnenju zaenkrat omejen vpliv na finančne trge. Tveganja za zaostritev geopolitičnih razmer so se najbolj odrazila v višjih cenah energentov.
Je pa Vasle izpostavil, da se ob pričakovanem nadaljnjem upočasnjevanju inflacije v evrskem območju povečuje verjetnost odmika inflacije v Sloveniji od povprečja območja evra. Razlika v stopnji inflacije je po njegovih besedah namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja.
“Zato bo zelo pomembna tudi ustrezna naravnanost ostalih ekonomskih politik, vključno s fiskalno in plačno politiko. Pri sprejemanju ukrepov v prihodnje bo namreč ključnega pomena njihova komplementarnost z denarno politiko in zagotavljanje podpore pri protiinflacijskih naporih,” je menil. (27. oktober)
Premier Golob: S pozivom k mirovni konferenci narejen pomemben preskok v pogovorih o Bližnjem vzhodu
Bruselj – Na pogovorih voditeljev držav članic EU o zaostritvi napetosti na Bližnjem vzhodu je bil narejen pomemben preskok, saj so v sklepe vključili tudi poziv k čim prejšnji organizaciji mednarodne mirovne konference, je v petek ob prihodu na drugi dan zasedanja v Bruslju povedal premier Robert Golob. Pri tem so članice ohranile enotnost, je poudaril.
“Mislim, da je bil včeraj narejen en pomemben preskok, ki so ga potrdile vse članice Evropske unije. To je, da se je na špansko pobudo, tudi Slovenija se ji je z veseljem pridružila, vključil poziv, da se v čim krajšem času organizira mednarodna mirovna konferenca za Bližnji vzhod,” je o četrtkovi večurni razpravi voditeljev o zaostritvi bližnjevzhodnega konflikta povedal Golob. To je namreč po njegovem mnenju pravi način za preprečitev širjenja konflikta po regiji, obenem pa zagotavlja, da bodo pozivi k zaščiti civilistov na obeh straneh “imeli neko perspektivo”.
“Ta deklaracija je dober kompromis, ker smo na eni strani uspeli uveljaviti mirovna prizadevanja, za katerimi stoji tudi Državni zbor (DZ) Republike Slovenije, in hkrati enotnost Evropske unije,” je povedal premier. Pri tem je poudaril, da so v razpravi upoštevali tudi zunanjepolitična stališča, ki jih je določil DZ. V odgovoru na vprašanje o vlogi Slovenije pri reševanju bližnjevzhodnega konflikta pa je dejal, da gre za tako kompleksno vprašanje, da nobena država sama ne more bistveno vplivati nanj. Podprl je rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu. (27. oktober)
Revizija večletnega finančnega okvirja EU mora biti po Golobovem mnenju uravnotežena
Bruselj – Revizija večletnega finančnega okvira EU mora biti po mnenju predsednika vlade Roberta Goloba uravnotežena. Pogajanja ne smejo vključevati samo Ukrajine, ampak morajo biti v spremembah zajete tudi druge prioritete, kot so migracije, solidarnostni sklad in Zahodni Balkan, je povedal v četrtek zvečer na vrhu voditeljev držav članic EU.
“Želimo si, da ta pogajanja ne zajemajo samo ene točke, v tem primeru pomoči Ukrajini, čeprav jo podpiramo. Želimo, da so v spremembah zajete tudi druge prioritete, kot so več sredstev za upravljanje z migracijami, za solidarnostni sklad in za Zahodni Balkan. Želimo, da je paket uravnotežen in to stališče bomo zagovarjali,” je glede pogajanj o reviziji večletnega finančnega okvirja (MFF) za obdobje 2021-2027 povedal Golob.
Poudaril je še, da namen današnjih pogovorov voditeljev ni iskanje dogovora. Skušali ga bodo doseči decembra, je povedal. Tudi viri pri EU so pred zasedanjem poudarili, da želijo od predsednikov vlad in držav članic slišati predvsem, katere so njihove prioritete in kako jih financirati.
Voditelji o reviziji razpravljajo na podlagi predloga Evropske komisije, ki je članice pozvala, da prispevajo dodatnih 66 milijard evrov za obdobje 2024-2027, namenjenih za tri glavna prednostna področja. To so podpora Ukrajini, soočanje z migracijami in ohranitev gospodarske konkurenčnosti unije. (26. oktober)
Cene elektrike in plina za gospodinjstva v EU v prvem polletju višje, v Sloveniji pod povprečjem
Luxembourg – Povprečna cena elektrike in plina za gospodinjstva je v EU v prvem letošnjem polletju dosegla najvišji ravni, odkar evropski statistični urad Eurostat spremlja te podatke. Kot so v petek sporočili z Eurostata, se cene brez upoštevanja dajatev sicer znižujejo, a na končne cene vpliva ukinjanje državnih subvencij. V Sloveniji sta bili ceni podpovprečni.
Povprečna cena elektrike za gospodinjstva, upoštevajoč vse dajatve, se je v EU v prvem letošnjem polletju v medletni primerjavi zvišala za 3,6 evra na 28,9 evra za sto kilovatnih ur. Povprečna cena plina se je zvišala za 3,3 evra na 11,9 evra za sto kilovatnih ur, je objavil Eurostat. Cene brez upoštevanja obdavčitve se sicer znižujejo. Ker pa nekatere države postopoma ukinjajo subvencije in druge ukrepe za ublažitev podražitev, sprejete po invaziji Rusije na Ukrajino in posledični podražitvi energentov, so se končne cene za gospodinjstva zvišale.
Najvišjo povprečno ceno elektrike za gospodinjstva, ki vključuje vse dajatve, je imela tako Nizozemska (47,5 evra za sto kilovatnih ur), najnižjo Bolgarija (11,4 evra za sto kilovatnih ur). V Sloveniji je bila povprečna cena 19,2 evra, je pa bila Slovenija med državami z najvišjo rastjo cene; dosegla je 38 odstotkov.
Nizozemska je imela tudi najvišjo povprečno ceno plina za gospodinjstva ob upoštevanju vseh dajatev, najnižjo pa Madžarska (3,4 evra). V Sloveniji je povprečna cena dosegla 9,7 evra, v primerjavi s prvim lanskim polletjem pa se je zvišala za 41 odstotkov.
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.