Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Ministrica Fajon na konferenci v Berlinu za razširjeno in bolj angažirano EU
Berlin – Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je pretekli teden v razpravi na ministrski konferenci, posvečeni širitvi Evropske unije, v Berlinu izrazila upanje, da bo EU leta 2030 “razširjena, opolnomočena in bolj angažirana v svetu”.
Fajon je v razpravi izrazila podporo Slovenije širitvi EU in ocenila, da je treba do konca desetletja zgraditi Evropo, ki bo močnejša in enotna. Dodala je, da je “blejska zaveza” priložnost za drugačno razmišljanje – “za EU, da pokaže zavezanost širitvi, in za države kandidatke, da opravijo svoje delo” ter poudarila, da je širitev strateška zaveza EU.
Kot enega od možnih korakov za pospešitev širitvene politike je izpostavila pospešeno ali postopno vključevanje držav kandidatk v politike EU in v enotni evropski trg. “Podpiram implementacijo statusa opazovalke za države kandidatke v Svetu za zunanje zadeve ali v Evropskem parlamentu. Širitev EU mora postati bolj konkretna za državljane držav kandidatk,” je poudarila.
Predstavila je tudi vizijo razširjene EU po letu 2030, ki bi bila bolj angažirana v svetu, predvsem pri soočanju z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, nezakonite migracije in terorizem, in bi si hkrati prizadevala za povečanje evropske suverenosti in zavarovanje dobavnih verig. “Želim si, da bi bila leta 2030 EU razširjena, opolnomočena in bolj angažirana v svetu,” je poudarila. (2. november)
Slovenija bo v skladu z novo vesoljsko strategijo zaprosila za članstvo v Esi
Ljubljana – Vlada je sprejela prvo slovensko vesoljsko strategijo 2030, ki določa usmeritve in aktivnosti za povečanje konkurenčnosti slovenske vesoljske industrije in vzpostavitev vodilne vloge na vesoljskih področjih, kjer se odlikujejo slovenski deležniki. Zaprosila bo tudi za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (Esa).
Strategija vključuje pet strateških stebrov za podporo razvoju sektorja, ki združujejo vrsto dolgoročnih ciljev. Med temi so spodbujanje in razvoj vesoljske tehnologije, razširitev sodelovanja v mednarodnih prizadevanjih za odkrivanje in raziskovanje vesolja, pa tudi vzpostavljanje dobrih pogojev za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja, med drugim na področju izobraževanja.
Slovenija po pojasnilih vlade izvaja večino aktivnosti na področju vesoljskih tehnologij v okviru pridruženega članstva pri Esi. Veljavni pridružitveni sporazum Slovenije poteče konec leta 2024, za polnopravno članstvo pa je treba leto dni pred potekom sporazuma podati pisno prošnjo. Vlada je ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana pooblastila za podpis in predložitev pisne prošnje. (3. november)
Na prvi nacionalni konferenci o umetni inteligenci pozivi k sodelovanju
Mengeš – Za uspešen razvoj umetne inteligence v Sloveniji in krepitev mednarodne prepoznavnosti države na tem področju bo potrebno sodelovanje deležnikov in zaupanje javnosti v to tehnologijo, sta na konferenci o umetni inteligenci izpostavili ministrici Tanja Fajon in Emilija Stojmenova Duh.
Tehnologija umetne inteligence ima v Sloveniji dolgo tradicijo. S prvimi raziskavami so začeli leta 1972 na Institutu Jožef Stefan, računalničar in akademik Ivan Bratko pa je s svojim pionirskim delom Slovenijo postavil na svetovni zemljevid, je ob odprtju prve nacionalne konference o umetni inteligenci dejala ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh.
Vendar mednarodna prepoznavnost Slovenije na področju umetne inteligence trenutno velja predvsem za raziskovalno sfero, medtem ko se v gospodarstvu in javni upravi zaenkrat govori bolj o izjemah, je dodala ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajon.
“Zato je namen te prve današnje nacionalne konference predvsem pregled stanja in znanja v Sloveniji v vseh segmentih, vzpostavitev dobrega sodelovanja deležnikov ter odprta razprava o zagotavljanju potrebnih pogojev, ki bodo spodbujali raziskave, razvoj in uporabo teh tehnologij,” je pojasnila. (6. november)
V Sloveniji poteka zbiranje podpisov za prepoved glifosata
Ljubljana – V Sloveniji je mogoče od danes oddati podpis podpore k predlogu zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Predlog zakona je pripravila skupina volivcev, ki temu herbicidu očita rakotvornost. Za obravnavo v DZ bodo morali predlagatelji do 4. januarja 2024 zbrati 5000 podpisov.
“Cilj predloga zakona je ukinitev ene od pomembnih okoljskih groženj v Sloveniji s trajno prepovedjo proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata,” so konec septembra ob vložitvi predloga zakona v DZ predlagatelji zapisali v sporočilu za javnost.
Glifosat je najpogosteje uporabljan herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, na trgu pa je od leta 1974. Kritiki opozarjajo na njegovo morebitno rakotvornost. Evropska komisija je decembra 2017 sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za njegovo prodajo. To dovoljenje se izteče 15. decembra letos, zdaj pa komisija predlaga novo podaljšanje za deset let.
Članice sredi oktobra niso sprejele stališča glede predloga, novo odločanje pa je predvideno za prvo polovico tega meseca. Slovenija je predlog za podaljšanje dovoljenja podprla. Zavzema se namreč za prepoved uporabe glifosata, vendar poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. (3. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.