Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Zunanja ministrica Fajon priporočila Evropske komisije ocenila kot resnost EU glede širitve
Ljubljana/Bruselj – Priporočila Evropske komisije glede širitve so jasno sporočilo, da EU misli resno glede širitve, tako na Zahodni Balkan kot tudi z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, je v odzivu na sredino objavo letnega širitvenega poročila Evropske komisije o napredku držav, ki se želijo pridružiti EU, dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Po mnenju ministrice je pomembno, da bo tudi Bosna in Hercegovina ob dodatnem naporu kmalu lahko začela pogajanja za polnopravno članstvo v EU.
“V Sloveniji smo prepričani – in to vseskozi zagovarjamo -, da bo Evropa še bolj stabilna, varna in prosperitetna, ko bo širitev zaključena,” je poudarila Fajon. Dodala je, da širitev unije na Zahodni Balkan in Vzhod ni samo v interesu EU in novih članic, temveč je geostrateška nujnost. Po mnenju Fajon ima BiH zdaj “tudi zaradi odličnih prizadevanj Slovenije” široko odprta vrata k začetku pogajanj z EU. Vendar pa mora do decembrskega zasedanja Evropskega sveta, na katerem bo padla končna odločitev, “narediti svojo domačo nalogo”.
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pa so poudarili, da se Slovenija zavzema za uravnoteženo obravnavo vseh držav iz širitvenega svežnja. “V zvezi s pregledom in oceno stanja po posameznih državah Zahodnega Balkana se pridružujemo mnenju Evropske komisije, da sta Severna Makedonija in Albanija zavezani k nadaljevanju pristopnih pogajanj za vključitev v EU,” so zapisali na MZEZ in izrazili pričakovanje, da bo do odprtja prvega pogajalskega sklopa z državama prišlo do konca leta.
Kot so poudarili na ministrstvu, bo potek pristopnih pogajanj Srbije še naprej odvisen od njenega napredka na področju vladavine prava, normalizacije odnosov s Kosovom in pripravljenosti za izvajanje ključnih reform. Te mora za napredek v pogajalskem procesu po oceni MZEZ v kratkem izvesti tudi Črna gora, medtem ko mora Priština normalizirati odnose z Beogradom.
Slovenija pozdravlja tudi Načrt za rast za Zahodni Balkan, ki se osredotoča na zmanjšanje gospodarskega in razvojnega razkoraka med EU in državami regije in pospešitev reform, so še sporočili z MZEZ. Dodali so, da bo načrt dal “širitveni politiki nov zagon in pospešil postopno vključevanje držav regije v EU”.
Odločitev Evropske komisije glede širitvenega svežnja, posebej priporočila Svetu EU za začetek pogajanj z BiH, je pozdravil tudi komisar za krizno upravljanje iz Slovenije Janez Lenarčič, ki je pri tem ocenil, da je komisija v sredo “široko odprla pot za začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino”.
Ta je od lanskega prejema statusa kandidatke pokazala “največji pospešek doslej v svojem reformnem procesu prevzemanja evropskih standardov”, je menil Lenarčič, ki je prepričan, da lahko BiH kmalu doseže potrebno raven izpolnjevanja ključnih prioritet, ki pogojujejo začetek pogajanj, o čemer bo komisija presojala marca prihodnje leto. (8. november)
Notranji minister Poklukar ob obisku ministra za varnost BiH Nešića pozval k podpisu dogovora s Frontexom
Ljubljana – Varnost v Evropi je trenutno na preizkušnji, je v sredo ob obisku ministra za varnost Bosne in Hercegovine Nenada Nešića v Ljubljani poudaril notranji minister Boštjan Poklukar. V luči izrednih migracijskih razmer v regiji je izpostavil potrebo po krepitvi sodelovanja med ministrstvoma in policijama obeh držav ter BiH pozval k podpisu dogovora s Frontexom. “Gre namreč za pomembno nalogo BiH pri približevanju evropskim standardom in integraciji v EU,” je pojasnil. Glede dogovora je Nešić opozoril na zapletenost postopkov in zakonodaje v BiH, vseeno pa je optimističen, da bo dogovor s Frontexom dosežen do konca leta.
“Varnost je v temu trenutku na preizkušnji. Dogajanje na Bližnjem vzhodu je nepredvidljivo in samo sodelovanje med članicami Evropske unije in državami Zahodnega Balkana lahko prepreči kakršne koli grožnje na področju terorizma, radikalizacije in upravljanja nezakonitih migracij,” je poudaril Poklukar.
Nešić je opozoril, da BiH ni članica EU, a da je vseeno od nje odvisna varnost in stabilnost celotne Evrope. Pojasnil je, da so bile izredne migracijske razmere na Zahodnem Balkanu osrednja tema njunih pogovorov, ministra pa sta skupaj izpostavila potrebo po krepitvi policijskega sodelovanja ter izmenjave informacij in operativnih podatkov med ministrstvoma in policijama. V luči tega sta izrazila željo po vzpostavitvi videokonference šefov policij obeh držav, s ciljem hitrejše izmenjave informacij. Poklukar pa je predlagal tudi srečanje predstavnikov Slovenije, Italije in Hrvaške v Sarajevu. (8. november)
Bruselj z dogovorom o takojšnjih plačilih v EU
Bruselj – Državljani in podjetja, ki imajo bančni račun v EU, bodo lahko izvajali takojšnja plačila v evrih, potem ko sta Evropski parlament in Svet EU v torek podprla predlog Evropske komisije o takojšnjih plačilih. Cilj novih pravil je zagotoviti, da so takojšnja plačila v evrih cenovno dostopna, varna in obdelana brez ovir po vsej EU. Kot so v sredo sporočili iz Bruslja, nova pravila posodabljajo uredbo o enotnem območju plačil v evrih (SEPA) iz leta 2012.
“Ta dogovor predstavlja pomemben korak k modernizaciji našega plačilnega sistema, kupcem in podjetjem pa omogoča hitrejše in priročnejše transakcije. Možnost pošiljanja in prejemanja denarja v roku nekaj sekund brez dodatnih stroškov bo prebivalcem EU omogočila boljše upravljanje svojih financ,” je prepričana evropska komisarka za finančne storitve Mairead McGuinness.
Takojšnja plačila so veliko hitrejša kot običajna bančna nakazila, saj ljudem omogočajo, da lahko denar prenesejo kadarkoli v dnevu v vsega desetih sekundah, medtem ko prenos denarja preko običajnih nakazil lahko traja tudi več dni. Nova pravila bodo sprva veljala za države z evrom, pozneje pa tudi za preostale članice EU. (8. november)
Ministrstvo za kohezijo in PiNA v šolske klopi s pilotnim programom Šola odprte kohezije
Ljubljana – Ministrstvo za kohezijo in Kulturno izobraževalno društvo PiNA sta začela izvajati pilotni projekt Šola odprte kohezije (ASOC – At the school of open cohesion), ki vključuje osem srednjih šol iz različnih regij. Gre za interdisciplinarni izobraževalni program, ki združuje državljansko vzgojo, pridobivanje digitalnih in statističnih veščin ter podatkovno novinarstvo s kompetencami.
S projektom Šola odprte kohezije želijo mladim približati pomen kohezijske politike ter s predstavitvijo konkretnih projektov pokazati njen vpliv na razvoj lokalnih okolij. Hkrati želijo mlade opolnomočiti, da se v nastajanje, izvajanje in spremljanje kohezijske politike v Sloveniji aktivno vključujejo, so sporočili z ministrstva.
Ministru za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandru Jevšku se zdi pomembno, da ljudem in še posebej mladim približajo evropsko kohezijsko politiko, ki je glavna naložbena politika EU. “V Sloveniji smo do evropskih kohezijskih sredstev upravičeni od leta 2004. S pomočjo teh sredstev smo uresničili več kot 10.000 projektov in tako pomagali spisati številne uspešne zgodbe posameznikov, podjetij, občin, nevladnih in drugih organizacij,” je še prepričan minister. (6. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.