go to the original language article
Brusel/Bratislava – Slovensko skupaj s državami Višegrajske skupine (V4) je v Bruslju na zasedanju Sveta EU za okolje glasovalo proti zaostrovanju emisij v podnebnem zakonu za leto 2040. Kompromisi s strani Evropske unije v podnebnem zakonu, kot tudi predlog za preložitev emisijskih dovoljenj ETS2 za eno leto, se štejejo za nezadostne. Na družbenem omrežju je to navedel minister za okolje RS Tomáš Taraba (nominant SNS), poroča TASR.
Tomáš Taraba je navedel, da gre za “prvo priznanje”, da je sistem slab, usmerjen proti socialnemu standardu ljudi. “Enotno se bomo borili proti njemu tudi z mnogimi drugimi državami, dokler ne bo prišlo do njegovega ukinitve namesto odlašanja,” je dejal minister.
Žalostno je, da so članice EU zahtevale, da EU pripravi študije vplivov za posamezne države, preden sprejmejo resne odločitve. Ta predlog je bil po njegovih besedah zavrnjen.
Slovensko zavrača zaostrovanje emisijskih standardov, ki poslabšujejo ekonomsko situacijo ljudi in industrije
Slovensko po Tarabovih besedah zavrača zaostrovanje emisijskih standardov, ki poslabšujejo ekonomsko situacijo ljudi in industrije. Za uspeh šteje, da so v končni besedilo uspeli vpeljati načelo tehnološke nevtralnosti, kar pomeni, da se bo jedrska energija obravnavala kot brezogljični vir energije.
„Tako na Slovenskem ne potrebujemo imeti tako visoke stopnje naložb v vetrne parke. Slovensko že danes sodi med najčistejše proizvajalce električne energije,“ je ugotovil minister.
Tema razprave izrednega zasedanja Sveta ministrov za okolje EU je bila tudi revizija novega sistema trgovanja z emisijskimi kvotami za sektorje cestnega prometa in stavb, t.i. ETS2. Svet EU je potrdil, da se uvedba odloži na leto 2028. Ministrstvo trdi, da se je proti ukrepom postavilo Slovensko, celotna V4 in skupno 19 držav EU.
„To je hkrati prvo priznanje, da je sistem ETS2 slab, usmerjen proti socialnemu standardu ljudi in enotno se bomo borili proti njemu tudi z mnogimi drugimi državami, dokler ne bo prišlo do njegovega ukinitve namesto odlašanja,” je dejal Taraba.
Ministri so razpravljali tudi o pomenu zdravih in vitalnih gozdov, ki omilijo posledice podnebnih sprememb. Slovensko je v tej zvezi v Bruslju podprlo pobudo 14 držav članic, ki zahtevajo preložitev uredbe o krčenju gozdov. „Dejstvo je tudi, da Slovensko nima težav s krčenjem gozdov, saj se površina gozdov pri nas iz leta v leto povečuje in letno se izseka približno 63 odstotkov letnega prirastka lesne mase,“ je dodal okoljski resor.
Ministri za okolje 27 držav članic EU so v sredo v Bruslju potrdili podnebni cilj do leta 2040, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1990, vendar z nekaterimi popusti, ki ta cilj oslabijo. Evropski ministri so si prizadevali doseči dogovor še pred podnebnim vrhom COP30, ki se začne naslednji ponedeljek v Braziliji. (5. novembra)