Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Ljubljana – Slovenska vlada je podprla prostotrgovinski sporazum med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj. Vlada v sporazumu in spremljajočem predlogu evropske uredbe vidi zadostno število varovalk, ki bodo preprečile zlorabe in zaščitile kmete ter druge gospodarske akterje v EU. Predstavniki slovenskega kmetijstva se s tem ne strinjajo.
Kot poudarjajo na slovenskih ministrstvih za gospodarstvo in za kmetijstvo, sporazum in spremljajoča uredba, ki jo je predlagala Evropska komisija, vsebujeta več zaščitnih mehanizmov, ki bodo preprečili zlorabe. Prepričani so, da so z njimi ustrezno odgovorili na pomisleke, ki so jih izrazili predvsem kmetje.
Evropska komisija je po navedbah slovenskih pristojnih ministrstev v pogajanjih posebno pozornost namenila prav kmetijstvu ter izpogajala dve bistveni varovalki. To so tarifne kvote za najbolj občutljive izdelke in začasna dvostranska zaščitna klavzula za primer velikih nesorazmerij na trgu. Pomembna varovalka je tudi nova shema finančne pomoči pridelovalcem oziroma podjetjem v kriznih razmerah.
“Slovenija meni, da so v končnem besedilu obeh sporazumov in dodatnih zavez Evropske komisije skrbi Republike Slovenije na najbolj občutljivih področjih ustrezno naslovljene. Varovala so predvidena tako na področju varstva okolja, kot na področju kmetijstva, zato vlada podpira njun podpis ter sklenitev. Zavzema se tudi za čimprejšnji začetek izvajanja obeh sporazumov,” je v sprejetem stališču zapisala vlada.
V slovenskih kmetijskih organizacijah se s tem ne strinjajo. Trdijo, da bo sporazum kljub vgrajenim varovalkam škodoval slovenskemu in evropskemu kmetijstvu, saj bo omogočil uvoz cenejše hrane iz Južne Amerike, pridelane po nižjih standardih kot v EU. Sporazumu zato nasprotujejo.
Učinki sporazuma za slovensko gospodarstvo bodo po pričakovanjih sicer omejeni. Kot je pokazala študija, ki jo je gospodarsko ministrstvo pripravilo v sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto, bodo učinki na slovenski bruto domači proizvod v desetletnem obdobju dosegli do 0,10 odstotka. (6. in 7. november)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.