Bruselj bo za deset let podaljšal dovoljenje za prodajo glifosata v EU
Bruselj – Potem ko članice EU znova niso sprejele sprejele stališča o predlogu Evropske komisije, da se dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v uniji podaljša za deset let, so iz Bruslja sporočili, da bodo podaljšali dovoljenje.
Predlog komisije, da se dovoljenje za prodajo glifosata v EU podaljša do konca leta 2033, na glasovanju držav članic znova ni prejel kvalificirane večine, kar pomeni podporo najmanj 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Prav tako ni kvalificirana večina članic glasovala proti predlogu.
V skladu z zakonodajo EU mora zdaj Evropska komisija do 15. decembra, ko se izteče trenutno podaljšanje, sama sprejeti dokončno odločitev, so navedli v Bruslju. Napovedali so, da bodo dovoljenje podaljšali za deset let ob določenih pogojih in omejitvah.
Slovenija je tako kot na oktobrskem glasovanju podprla predlog. Kot so ob prvem glasovanju pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gre namreč predlog v smeri stališča slovenske vlade.
Ta se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. Prodajo in uporabo glifosata je treba po mnenju vlade maksimalno omejiti in jo dovoliti samo v kmetijstvu, kjer trenutno še ni ustreznih alternativnih metod, so navedli. Dodali so, da bo Slovenija regulirala uporabo na domačih tleh. (16. november)
Golob v Rimu poudaril pomen sodelovanja na strateških področjih
Rim – Premier Robert Golob je po srečanju z italijansko premierko Giorgio Meloni v Rimu poudaril pomen sodelovanja na strateških področjih, s poudarkom na obrambi in energetiki. Glede mejnega nadzora je gostiteljica zagotovila, da ga bo Italija odpravila, ko bodo to razmere omogočale, oba pa sta se zavezala k ohranitvi dialoga o manjšinah.
Golob je dejal, da Slovenijo in Italijo veže bogata zgodovina, predvsem pa “lepa in bogata prihodnost”. Pri tem je posebej omenil lansko zimo, ko je ob energetski krizi zaradi pomanjkanja plina ravno Italija Sloveniji prva priskočila na pomoč s paktom o solidarnosti.
Meloni je izrazila prepričanje, da državi še posebej v zadnjem času zelo dobro sodelujeta. Pri tem je izpostavila rekordno dvostransko trgovinsko menjavo v zadnjem obdobju in dodala, da sta se z Golobom pogovarjala o načinih krepitve sodelovanja še na drugih področjih. Premier je omenil področje obrambe, kjer vidi Italijo kot pomembno partnerico v vojaških misijah in dobaviteljico vojaške opreme.
Glede najbolj pereče teme, migracij, je italijanska premierka dejala, da razumejo težave obmejnega prebivalstva ob ponovni uvedbi nadzora na meji med državama. Ko bodo razmere to omogočale, bo nadzor odpravljen, je zagotovila, pri tem pa izpostavila nujnost zaščite zunanjih meja EU. (14. november)
Komisarka Dalli in podpredsednik Evropskega parlamenta Angel v Ljubljani tudi o enakosti spolov
Ljubljana – Evropska komisarka za enakost Helena Dalli in podpredsednik Evropskega parlamenta Marc Angel sta se v Ljubljani srečala s predstavniki več odborov DZ, zunanjo ministrico Tanjo Fajon in varuhom človekovih pravic Petrom Svetino. V pogovorih s Fajon so med drugim poudarili pomen vključevanja enakosti spolov v vse politike.
To bo, kot je na omrežju X poudarila Fajon, tudi pomembna prednostna naloga Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta ZN. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pa je sporočilo, da so v pogovoru izpostavili tudi vključevanje enakosti spolov v razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ter feministično zunanjo politiko.
Dalli in Angel sta v Sloveniji na povabilo evroposlanca Milana Brgleza (S&D/SD), ki njun obisk gosti. Ob začetku dvodnevnega delovnega obiska sta se najprej srečala s člani odbora DZ za zadeve EU, odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Evropsko komisarko in podpredsednika Evropskega parlamenta je sprejel tudi varuh človekovih pravic Svetina, ki jima je predstavil svoje delo in aktivnosti. Kot je dejal, je institucija ombudsmana samo lani obravnavala skoraj 6000 zadev in ugotovila 222 kršitev človekovih pravic, kot eno najbolj perečih pa izpostavil kršitev načela dobrega upravljanja. (15. november)
Po oceni Bruslja poplave vplivale tudi na rast slovenskega gospodarstva
Bruselj – Evropska komisija je v jesenski gospodarski napovedi ocenila tudi vpliv avgustovskih poplav na rast slovenskega gospodarstva. Poplave so eden od dejavnikov, ki so vodili k rahlemu krčenju gospodarstva v tretjem četrtletju, upočasnile pa so tudi konsolidacijo slovenskih javnih financ. Napoved gospodarske rasti Slovenije je sicer Bruselj za letos nekoliko zvišal, za prihodnje leto pa nekoliko znižal.
Poplave so po mnenju komisije eden od dejavnikov, ki so vodili k rahlemu krčenju gospodarstva v tretjem četrtletju. Neposreden vpliv poplav na proizvodnjo in zagotavljanje storitev bo sicer omejen. Na drugi strani pa bodo popravila in obnovitvena dela spodbujala domače povpraševanje in s tem porabo v prihodnjih četrtletjih.
V Bruslju obenem ugotavljajo, da so poplave upočasnile konsolidacijo slovenskih javnih financ. Letos bo tako javnofinančni primanjkljaj znašal 3,7 odstotka BDP, kar pripisujejo enkratnim izdatkom za obnovo po poplavah, šibki gospodarski rasti in ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov.
Evropska komisija je sicer napoved gospodarske rasti Slovenije za letos zvišala z 1,2 na 1,3 odstotka, za 2024 pa znižala z 2,2 na 2,0 odstotka. Napoved inflacije je zvišala, in sicer za letos s 7,0 na 7,5, odstotka, za prihodnje leto pa s 3,8 na 3,9 odstotka. (15. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.