Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenija znova podaljšala nadzor na mejah s Hrvaško in Italijo, izvajala ga bo do junija 2024
Ljubljana – Slovenija je z današnjim dnem še za 20 dni podaljšala začasni ponovni nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko. Po 21. decembru pa ga bo podaljšala še za pol leta, torej do sredine junija 2024. Za to se je vlada odločila zaradi srednje stopnje teroristične ogroženosti Slovenije in visoke stopnje teroristične ogroženosti v EU.
Trenutno vlada podaljšuje nadzor po 28. členu schengenskega zakonika, kar lahko izvaja največ dva meseca, torej do 21. decembra.
Po tem datumu bo Slovenija mejni nadzor izvajala po 25. in 27. členu zakonika, ki omogočata vzpostavitev notranje kontrole na meji za pol leta.
“Upam da bomo zaradi zmanjšanja stopnje teroristične ogroženosti ta ukrep lahko odpravili, vendar v tem trenutku delamo vse za varnost Slovenije,” je dejal notranji minister Boštjan Poklukar.
Obmejno prebivalstvo ukrepa nadzora meje ne bo čutilo. “Ne želimo si dolgih kolon in zaustavitve pretočnosti na nekdanjih mejnih prehodih,” je zagotovil. Nadzor na meji s Hrvaško sicer podaljšujejo zaradi teroristične grožnje, a je notranje ministrstvo zaradi letošnjih 50.000 nezakonitih prestopov hrvaške meje Zagrebu ponudilo bilateralno pomoč slovenske policije in pomoč Frontexa. (16. november)
Pirc Musar Moldaviji zagotovila nadaljnjo podporo na poti v EU
Kišinjov – Slovenija bo Moldaviji tudi v prihodnje pomagala z izkušnjami in ji nudila politično podporo na poti v Evropsko unijo, je v Kišinjovu sporočila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kot je poudarila, je namreč Slovenija velika podpornica širitve EU na Moldavijo, Ukrajino, Gruzijo kot tudi na države Zahodnega Balkana.
Predsednici Slovenije Pirc Musar, Moldavije Maia Sandu in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen so na skupnem pogovoru izmenjali stališča o kriznih žariščih po svetu, zlasti o vojni v sosednji Ukrajini. Kot so sporočili iz predsedničinega urada, je Pirc Musar med razpravo poudarila, da si morajo za temeljne principe, mednarodno pravo, človekove pravice in človečnost prizadevati vsi.
V luči trajajoče vojne v Ukrajini je pohvalila Moldavijo, ki da je pokazala “svojo srčnost in sprejela tisoče beguncev iz Ukrajine”.
Predsednica je izpostavila, da se bo Slovenija, ki bo od januarja 2024 članica Varnostnega sveta Združenih narodov, zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava in pravic otrok in žensk v oboroženih konfliktih. Ob tem si Slovenija želi tesnega sodelovanja in posvetovanja z moldavskimi sogovorniki o temah, ki se tičejo regije. (16. november)
Inflacija v Sloveniji še naprej presega povprečje evrskega območja
Ljubljana – V Sloveniji se je medletna rast cen življenjskih potrebščin oktobra znižala na 6,9 odstotka, inflacija pa še naprej presega povprečje evrskega območja, ki je znašalo 2,9 odstotka. Ta razlika se od septembra ponovno povečuje, k čemur je največ prispeval iztek nekaterih ukrepov za blaženje posledic energetske draginje, v Ekonomskem ogledalu ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Do večje razlike je prišlo zlasti pri cenah energentov, na katere so vplivale tudi višje trošarine na naftne derivate. A ob upoštevanju daljšega obdobja razkoraki med inflacijo doslej niso bili dolgotrajni in so v zadnjih letih v veliki meri z 12-mesečnim zamikom sovpadali s trajanjem učinkov različnih ukrepov.
Do precej manjših nihanj med Slovenijo in evrskim območjem prihaja pri razlikah v osnovni inflaciji, ki ne vključuje vpliva cen energentov in nepredelane hrane. Ta razlika se že od začetka preteklega leta ohranja pri okoli dveh odstotnih točkah, v publikaciji navaja Umar. (17. november).
Raziskava pokazala na plačno neenakost med spoloma v Sloveniji
Ljubljana – Raziskovalni projekt S transparentnostjo do enakosti plač po spolu kaže na neenakost plač med spoloma v Sloveniji. Čeprav je stopnja v Slovenji v primerjavi s povprečjem EU nizka, podatki najnovejše raziskave kažejo na velike razlike na ravni posameznih sektorjev, poklicev in delovnih mest.
“Neprilagojena plačna vrzel med spoloma po podatkih za leto 2021 v Sloveniji predstavlja 3,8 odstotka, povprečje v EU je 12,7 odstotka,” je navedla raziskovalka v projektu Centra za proučevanje organizacij in človeških virov ljubljanske fakultete za družbene vede Andreja Poje.
Čeprav podatki na prvi videz dajejo dobro sliko, v Sloveniji na tem področju nismo dobri, je opozorila vodja projekta Aleksandra Kanjuo Mrčela. “Ženska, ki opravlja isti poklic pri istem delodajalcu, v povprečju zasluži 15 odstotkov manj kot moški,” je navedla in poudarila, da so kakršnekoli razlike neupravičene. Države, ki skrbijo za enakost, so po njenih besedah boljše, ljudje pa bolj zdravi in srečni.
Plačna razlika na trgu dela je dejstvo, ugotavlja ministrstvo, po navedbah Kanjuo Mrčela pa se neenakost med spoloma za enako delo ali delo enake vrednosti začne kazati na daljši rok, ker denimo moški hitreje napredujejo in ker prihaja do neenakosti pri osebnem ocenjevanju. (17. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih, sredah in četrtkih.