Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Fajon in Baerbock za širitev EU in rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu
Ljubljana – Zunanja ministrica Tanja Fajon in njena nemška kolegica Annalena Baerbock sta po torkovih pogovorih v Ljubljani izpostavili nujnost širitve Evropske unije. Glede vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas sta se zavzeli za rešitev dveh držav, za katero je po njunem mnenju nujna tudi podpora arabskih držav.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila Fajon, Slovenija ves čas poziva k humanitarnemu miru na Bližnjem vzhodu, ki bo trajen. Z nemško ministrico se po njenih besedah strinjata, da je pri iskanju rešitve dveh držav nujna podpora arabskih držav. Povedala je tudi, da Slovenija zagovarja večji angažma EU ter opolnomočene palestinske oblasti.
Baerbock pa je dejala da se trpljenje ene strani v bližnjevzhodnem konfliktu lahko konča, ko se konča trpljenje druge. Izpostavila je, da se ima Izrael pravico braniti, pri čemer je ključno, kako gre v novo fazo. Izrael ima po njenih besedah humanitarno odgovornost, da civilisti ne trpijo in da jih ščiti. “Zato skupaj delamo za novo premirje za zaščito ljudi,” je dejala. Tako kot Fajon se je tudi Baerbock zavzela za rešitev dveh držav.
Ministrici sta ponovno izpostavili nujnost širitve EU. Baerbock je poudarila, da se mora EU pripraviti na prihodnost z več kot 30 članicami. “To pomeni, da se moramo pripraviti na širitev, a ne le tako, da k mizi pristavimo nove stole, temveč da sprejmemo določene spremembe,” je ponazorila. Širitev in reforme EU sta po njenih besedah dve plati iste medalje, tako bo prihodnost Evrope varna. (5. december)
Eurobarometer: Pol leta pred evropskimi volitvami več zanimanja zanje kot pred petimi leti
Bruselj – Državljani članic Evropske unije so dobro seznanjeni z volitvami v Evropski parlament čez natanko pol leta, kaže v sredo objavljena javnomnenjska raziskava Eurobarometer. Če bi volitve potekale prihodnji teden, bi se jih verjetno udeležilo 68 odstotkov vprašanih državljanov EU in 57 odstotkov vprašanih v Sloveniji.
Za evropske volitve, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem 2024, je tokrat zanimanje med državljani EU večje kot pol leta pred zadnjimi volitvami 2019. Tokrat se zanje zanima 57 odstotkov vseh vprašanih, konec leta 2018 pa se je za volitve, ki so potekale maja 2019, zanimalo 51 odstotkov vprašanih.
Med vprašanimi v Sloveniji ta delež letos znaša 48 odstotkov, kar je pet odstotnih točk več kot pred petimi leti. Na vprašanje, ali bi odšli na volitve, če bi bile prihodnji teden, je 57 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da bi verjetno volili. Konec leta 2018 jih je tako odgovorilo 47 odstotkov, evropskih volitev maja 2019 pa se je nato v Sloveniji udeležilo 28,9 odstotka volilnih upravičencev.
Velika večina vprašanih se sicer zaveda vpliva EU na njihovo življenje – tako jih meni 70 odstotkov, kar je podobno kot v junija objavljeni anketi, ki so jo opravili marca. V Sloveniji pa ta delež znaša 80 odstotkov, potem ko je junija 77. Anketirani v Sloveniji so na prvo mesto nalog Evropskega parlamenta postavili javno zdravje (48 odstotkov). Sledita boj proti revščini in socialni izključenosti (35 odstotkov) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (31 odstotkov). (6. december)
Švarc Pipan v Bruslju podprla direktivo o pravicah žrtev kaznivih dejanj
Bruselj – Slovenija podpira namen revidirane direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanj, je na ponedeljkovem zasedanju ministrov članic EU za pravosodje in notranje zadeve med drugim poudarila ministrica Dominika Švarc Pipan. Ministri so potrdili tudi stališče Sveta EU za pogajanja o predlogu uredbe o prenosu kazenskih postopkov v drugo članico.
Ministrica Švarc Pipan je izpostavila pravico do odškodnine kot pomembno pravico žrtev kaznivih dejanj, ob tej priložnosti pa je predstavila tudi uspešno uvedbo modela celovite obravnave otrok, žrtev spolnih zlorab, po načelu modela Barnahus v Sloveniji. “Otroci, žrtve kaznivih dejanj, so še posebej ranljiva kategorija, ki potrebuje posebne pristope – tako glede obravnave v kazenskem postopku, kot tudi glede zagotavljanja podpornih ukrepov. A poiskati moramo prožno rešitev, ki bi upoštevala različne in že vzpostavljene nacionalne sisteme,” je dejala.
Pravosodni ministri članic EU so se danes seznanili tudi s trenutnim stanjem glede boja proti nekaznovanosti v okviru ruske agresije na Ukrajino ter potrdili stališče Sveta EU o ugotovitvah glede uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Razpravljali so še o delovanju Evropskega javnega tožilstva, pri čemer je ministrica Švarc Pipan povedala, da je Slovenija pripravljena sodelovati pri iskanju rešitev za dodatno okrepitev učinkovitosti tožilstva. (4. december)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.