Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Premier Golob: EU glede BiH še nikoli ni bila tako enotna
Bruselj – Evropska unija glede Bosne in Hercegovine še nikoli ni bila tako enotna kot danes, je v odzivu na odločitev voditeljev EU za začetek pristopnih pogajanj z BiH, ko bo ta izpolnila določeno raven pogojev za članstvo, v četrtek v Bruslju dejal premier Robert Golob. Tako na poti k začetku pogajanj ni več političnih ovir, začela bi se lahko že marca, je povedal.
Voditelji držav članic so se v četrtek na vrhu v Bruslju strinjali, da bo unija pogajanja z BiH začela, ko bo v določeni meri izpolnila pogoje za članstvo. S tem je soglašalo vseh 27 članic, je po sprejetju odločitve pojasnil Golob.
“To je tisto, kar je izjemno pozitivno sporočilo. Zaenkrat je namreč videti, da za naslednji korak ni več pravih ovir, razen izpolnjevanje kriterijev. Ni pa več političnih ovir,” je povedal Golob. S tem je svoj cilj dosegla predvsem BiH. Države, ki so jo pri tem podpirale, med njimi Slovenija, pa so zelo zadovoljne, je še povedal premier.
Evropski svet je sicer podprl začetek pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pri čemer ni postavil enakih pogojev kot za Bosno in Hercegovino. Bosta pa morali ti dve državi določene ukrepe sprejeti pred potrditvijo pogajalskih okvirjev, na podlagi katerih bodo potekala vsebinska pogajanja.
Glede neuspešnega dogovarjanja o spremembah dolgoročnega proračuna EU (MFF) za obdobje 2021-2027, ki vključuje tudi nadaljnjo podporo Ukrajini, čemur nasprotuje Madžarska, pa je Golob dejal, da so po 13 urah proračunskih pogajanj dosegli kompromis, s katerim se je strinjalo 26 držav članic. Dogovorili so se, da dajo Madžarski do konca januarja oziroma začetka februarja čas, da znova premisli, ali se bo pridružila drugim ali ne, sicer bodo “sprožili načrt B”. (14. in 15. december)
Premier Golob v nagovoru diplomatom tudi o temah nedavnega vrha EU
Brdo pri Kranju – Premier Robert Golob je v nagovoru na današnjem tradicionalnem posvetu slovenske diplomacije kot ključen uspeh poudaril izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Med temami, o katerih želi spodbuditi razpravo, pa je izpostavil tiste z nedavnega vrha EU, kjer so po njegovih besedah tako kot običajno voditelji tehtali med načeloma enotnosti in solidarnosti.
Omenil je širitev EU ter Slovenijo označil za eno najbolj vnetih zagovornic približevanja držav Zahodnega Balkana uniji. Posebej je omenil Bosno in Hercegovino, ki je prišla do točke, ko bo odprla proces pogajanj z EU. “BiH bo morala še delati, pa vendar pot se odpira,” je dejal.
Golob je tudi ocenil, da se v EU krepi tabor, ki meni, da se v Gazi dogaja humanitarna katastrofa, da so ukrepi nesorazmerni in da je treba zaščititi civiliste. “Enotni smo v obsodbi napadov Hamasa, obsojamo zajetje talcev in priznavamo pravico Izraela do samoobrambe ob spoštovanju mednarodnega prava,” je dejal.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je diplomate nagovorila že v nedeljo. Glede širitve EU je med drugim dejala, da je v strateškem interesu vstop vseh držav Zahodnega Balkana in tudi držav iz vzhodne soseščine, ki so postopke pridruževanja EU šele začele. “Razdeljena Evropa v svetu ne bo pomenila nič,” je še opozorila predsednica. (17. in 18. december)
Premierja Slovenija in Hrvaške o fleksibilnejšem mejnem nadzoru v času praznikov
Bruselj – Hrvaški premier Andrej Plenković je v petek v Bruslju dejal, da sta se s slovenskim premierjem Robertom Golobom dogovorila o bolj fleksibilnem nadzoru na meji v času božično-novoletnih praznikov. Pri tem bodo policiji prepustili, da glede na razmere prilagodi nadzor.
Kot je povedal Plenković, je ob robu zasedanja Evropskega sveta s kolegoma iz Slovenije Golobom in Italije Giorgio Meloni govoril o nadzoru na notranjih schengenskih mejah. Slovenija je nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko uvedla 21. oktobra po odločitvi Italije o uvedbi nadzora na meji s Slovenijo.
V kabinetu predsednika vlade so za STA potrdili, da je premier Golob o tem govoril s hrvaškim premierjem in italijansko premierko. Bodo pa policiji oziroma stroki prepustili, da glede na razmere prilagodi način izvajanja nadzora. (15. december)
Slovenija glede osnovnih digitalnih spretnosti pod povprečjem EU
Luxembourg – Letos je imelo 56 odstotkov ljudi v EU, starih od 16 do 74 let, vsaj osnovne splošne digitalne spretnosti, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Delež oseb z vsaj osnovnimi splošnimi digitalnimi spretnostmi je bil najvišji na Nizozemskem in Finskem, najnižji pa v Romuniji. Slovenija je bila pod povprečjem EU.
Na Nizozemskem in Finskem je delež oseb z vsaj osnovnimi splošnimi digitalnimi veščinami letos presegel 80 odstotkov. Na Nizozemskem je bil ta delež 83-, na Finskem pa 82-odstoten. Sledila je Danska s 70 odstotki, je ta teden objavil evropski statistični urad.
V Sloveniji je po podatkih Eurostata ta delež znašal slabih 47 odstotkov, medtem ko je imelo leta 2021 najmanj osnovne digitalne spretnosti 50 odstotkov Slovencev.
Splošne digitalne spretnosti zajemajo pet področij: spretnosti informacijske in podatkovne pismenosti, spretnosti komuniciranja in sodelovanja, spretnosti ustvarjanja digitalnih vsebin, varnostne spretnosti in spretnosti reševanja problemov. Da bi imeli vsaj osnovne splošne digitalne spretnosti, morajo ljudje znati opraviti vsaj eno dejavnost, povezano z vsakim navedenim področjem, so pojasnili na Eurostatu. (16. december)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.