go to the original language article
V noči na četrtek so se države članice EU in Evropski parlament dogovorili o sporazumu, ki naj bi posodobil več kot 20 let staro zakonodajo EU o zdravilih.
S tem je Danski uspelo rešiti eno najobčutljivejših nalog v času danskega predsedovanja Svetu EU, ki traja do 1. januarja.
Danska je z močno farmacevtsko industrijo, na čelu katere je Novo Nordisk, imela drugačne interese kot številne države EU v južni in vzhodni Evropi, ki so si predvsem želele cenejša zdravila za prebivalce.
Ministrica za notranje zadeve in zdravje Sophie Løhde (V) meni, da je uspelo doseči sporazum, ki bo “v korist milijonom Evropejcev in bo okrepil sposobnost Evrope za razvoj zdravil prihodnosti”.
– Z današnjim sporazumom postavljamo novo smer za evropsko zdravstveno politiko, v kateri zagotavljamo hitrejši dostop do zdravljenja, manj birokracije in močnejši okvir za konkurenčno industrijo life science v Evropi, pravi Sophie Løhde v pisni izjavi.
Dansk Industri (DI) meni, da je sporazum boljši, kot so se bali, vendar je še vedno korak v napačno smer z vidika industrije.
Osrednje vprašanje v pogajanjih je bilo, kako dolgo naj bo skupno trajanje varstva podatkov in trga za nova zdravila.
V ZDA je obdobje 12 let.
To pomeni, da imajo farmacevtska podjetja 12 let, v katerih lahko služijo z na novo razvitimi izdelki brez konkurence generičnih zdravil.
To je dobro za podjetja, vendar je lahko drago za potrošnike.
Zato si je več držav EU brez velikih farmacevtskih podjetij želelo skrajšati obdobje, da bi hitreje dobile dostop do poceni zdravil.
Obdobje varstva v EU danes skupaj znaša deset let, ko farmacevtsko podjetje lansira novo zdravilo.
To pomeni dve leti manj kot v ZDA.
Evropska komisija je leta 2023 v svojem predlogu za sporazum, ki je zdaj dosežen, predlagala skrajšanje obdobja za dve leti.
Vendar z možnostjo, da se obdobje znova podaljša za dve leti, če bi bilo novo zdravilo lansirano v vseh državah članicah EU.
Novi sporazum pa ne sega tako daleč.
Države članice EU in Evropski parlament so se na koncu dogovorili, da se skupno obdobje varstva podatkov in trga skrajša z deset na devet let.
Vendar z možnostjo dodatnega enega leta varstva trga za “inovativna” zdravila, ki izpolnjujejo vrsto meril.
Glavni izvršni direktor DI Lars Sandahl Sørensen poudarja, da je “za prihodnost Evrope ključno, da farmacevtska industrija ostane na evropskih tleh”.
– Zato smo si tudi želeli sporazum, ki bi okrepil obstoječe okvirne pogoje. A v celoti priznavamo prizadevanja danske vlade med pogajanji, pravi v sporočilu za javnost.
Dodal je, da je s sporazumom uspelo “preprečiti uničenje pogojev za evropsko industrijo life science”.
Vendar ga vidi kot korak v napačno smer v primerjavi s pogoji, ki jih industriji ponujajo ZDA.
Life science zajema predvsem farmacevtsko, biotehnološko in medicinsko področje.
Po sklenitvi političnega sporazuma mora biti paket o zdravilih zdaj formalno sprejet v začetku novega leta.
Nato lahko države članice začnejo z izvajanjem.