go to the original language article
Bruselj (ANSA) – Predsedovanje evroskupini, koordinaciji finančnih ministrov evroobmočja, prevzema Grčija. Za Atene ima imenovanje Kyriakos Pierrakakis okus zgodovinskega zadoščenja: država, ki je bila epicenter krize javnega dolga in memorandumov, ki jih je vsilila trojka, se danes znajde na čelu organa, ki je takrat narekoval vsako fazo njenega saniranja. Prava zamenjava vlog.
Še toliko bolj, ker evroskupina določa usmeritev proračunskih politik držav evrskega območja, predsednik pa po funkciji vodi tudi Svet guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), nekdanjega sklada za reševanje držav, zasnovanega prav takoj po grški krizi.
Do izvolitve je prišlo na koncu tekme, ki je ostala odprta do zadnjega, z Belgijcem Vincent Van Peteghem, ki je bil pred glasovanjem favorit, a ga je morda prikrajšal odpor Belgije do posojila za obnovo Ukrajine. Preobrat v igri bi lahko prinesla napoved nemškega ministra Lars Klingbeil, ki je pred zasedanjem izjavil, da podpira grškega kandidata.
Ko so bile številke že začrtane, je umik protikandidata, da bi se omogočila soglasnost, sledil neformalni praksi evroskupine. Imenovanje Pierrakakisa je političen korak z močno simbolno vrednostjo: Grčija bo vodila organ, ki je bil pred štirinajstimi leti osrednja točka napetosti, povezanih s pogajanji s Komisijo, ECB in IMF.
To so bila leta načrtov »solza in kri«, rezov, vsiljenih reform in razprav, ki so globoko zaznamovale grško družbo. Danes je slika drugačna. Od leta 2018 je Atene zunaj programov pomoči, ponovno je pridobila zaupanje trgov, vrnila rast in naložbe ter zmanjšala dolg hitreje kot številne evropske partnerice.
Preobrat je potekal tudi prek digitalizacije države, ki jo je vodil prav Pierrakakis kot minister za inovacije. Profil novega predsednika, 42 let, iz Nove demokracije, EPP, odraža to preobrazbo: informatik, z dvema magistrskima študijema med Harvardom in MIT, vključen v tehnične vloge v prvih pogajanjih z upniki, se je v politiko vrnil leta 2019 z namenom modernizacije državnega aparata.
Njegov prihod na čelo evroskupine prekinja tradicijo, ki je od Junckerja do Dijsselbloema, od Centena do Donohoea, na predsedniškem mestu vedno videla ministre držav severne ali zahodne Evrope (11. december).