Hči Poczobuta je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu v imenu očeta prevzela nagrado Saharov

Jana Poczobut, hči na Belorusiji zaprtého novinarja Andrzeja Poczobuta, je v imenu očeta v torek v Evropskem parlamentu v Strasbourgu prevzela nagrado Saharova za svobodo misli 2025. V imenu zaprte gruzijske novinarke Mzii Amaglobeli je nagrado prevzela druga novinarka, Irma Dimitradze.

Poczobuta je za nagrado nominirala poslanska skupina Evropske ljudske stranke, v katero sodita Platforma Obywatelska in Polskie Stronnictwo Ludowe, pa tudi poslanska skupina Evropskih konservativcev in reformistov, v katero sodi Prawo i Sprawiedliwość. Zmagovalce je oktobra izbrala Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta, ki jo sestavljajo predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in voditelji političnih skupin.

– Velika čast je stati tu danes in prejeti to nagrado v imenu očeta. Skoraj pet let moja družina živi v tišini in negotovosti, brez osebe, ki jo imamo radi. Danes želim izraziti globoko hvaležnost Evropskemu parlamentu za spomin nanj – in za spomin na vse družine, ki živijo z istimi neodgovorjenimi vprašanji – je povedala Jana Poczobut v Evropskem parlamentu.

Dimitradze je prebrala govor Mzii Amaglobeli, namenjen poslancem Evropskega parlamenta. – To nagrado sprejemam v imenu svojih kolegov in kolegic novinarjev, ki se danes v Gruziji borijo za ohranitev novinarstva. Neutrudno delajo, da bi lahko slišali glas odpora gruzijskih državljanov in da resnica ne bi bila utišana – je poudarila.

Amaglobeli se je v svojem pismu dotaknila tudi gruzijskih oblasti. – Ta režim je brezobziren (…). Uničuje svobodno novinarstvo, ukinja opozicijske politične stranke in zapira njihove voditelje, učinkovito razgrajuje nevladne organizacije, ljudi, ki v njih delajo, pa označuje za tuje agente (…). Vendar mu ni uspelo utišati protestov – je zapisala.

Andrzej Poczobut, novinar in aktivist poljske manjšine v Belorusiji, je bil aretiran marca 2021, 8. februarja 2023 pa je bil obsojen zaradi »dejavnosti, škodljive za interese države« (med drugim zato, ker je napad Zveze socialističnih sovjetskih republik na Poljsko leta 1939 označil za agresijo in zaradi gradiva, ki dokumentira proteste leta 2020) na osem let strogega zapora v kazenski koloniji.

Poljska od beloruskih oblasti zahteva izpustitev Poczobuta in drugih političnih zapornikov.

Mzia Amaglobeli je gruzijska novinarka in vodja neodvisnih novičarskih portalov Batumelebi in Netgazeti. Aretirana je bila januarja letos zaradi udeležbe v protivladnih protestih v Gruziji. Avgusta je bila obsojena na dve leti zapora.

Velja za prvo politično zapornico v Gruziji od osamosvojitve države. Kot zagovornica svobode govora je Amaglobeli postala simbol prodemokratičnega protestnega gibanja v Gruziji, ki nasprotuje vladavini proruske stranke Gruzińskie Marzenie po parlamentarnih volitvah oktobra 2024, za katere opozicija trdi, da so bile ponarejene.

Nagrada, poimenovana po Andrieju Sacharovu, ustanovljena leta 1988, je najvišje priznanje Evropske unije na področju človekovih pravic. Podeljuje se posameznikom in organizacijam, zaslužnim za obrambo svobode govora, človekovih pravic in demokracije. Med dosedanjimi nagrajenci so med drugim nekdanji predsednik Južnoafriške republike, ki je pripomogel k odpravi apartheida, Nelson Mandela, organizacija Reporterji brez meja (RSF), vodja antikremeljske opozicije v Rusiji Aleksiej Nawalny in aktivist za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem Ilham Tohti.

Poslanci Evropskega parlamenta so že sprejeli več resolucij, v katerih obsojajo represije v Belorusiji. V njih zahtevajo izpustitev političnih zapornikov (njihovo število ocenjujejo na več kot 1000), obsojajo soudeležbo predsednika Aleksandra Łukaszenki v vojni Rusije proti Ukrajini ter pozivajo k zaostritvi sankcij in podpori beloruskih demokratičnih sil, neodvisnih medijev in zagovornikov človekovih pravic.

Kar zadeva Gruzijo, ki je od leta 2023 kandidatka za članstvo v Evropski uniji, so poslanci Evropskega parlamenta v resolucijah ostro obsodili nazadovanje demokracije v tej državi in represivne predpise (kot je zakon o »tujih agentih«), napade na svobodo govora in tiska ter represije proti mirnim protestom. Pozvali so tudi k ponovni izvedbi volitev iz oktobra 2024, na katerih je zmago razglasila vladajoča stranka Gruzińskie Marzenie. (16.12.2025)