Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Predsednica Pirc Musar v Berlinu
Berlin – Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes v Berlinu med drugim sestala z nemškim predsednikom Frankom-Walterjem Steinmeierjem. Med temami pogovora so bile dvostransko gospodarsko sodelovanje, razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Na prvem uradnem obisku pri nemškem predsedniku se je Pirc Musar mudila februarja 2023. Takrat sta govorila predvsem o ruski agresiji na Ukrajino, širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, podnebni diplomaciji in podnebnih spremembah. Beseda je tekla tudi o digitalizaciji in tehnološkem razvoju v povezavi s človekovimi pravicami, varovanjem podatkov in dezinformacijami.
V nedeljo se je predsednica kot častna pokroviteljica udeležila poslovnega središča, ki ga v sklopu rokometnega evropskega prvenstva v Nemčiji in v sodelovanju s partnerji organizira Rokometna zveza Slovenije. Pirc Musar si bo danes ogledala tudi zadnjo tekmo slovenske rokometne reprezentance v prvem delu evropskega prvenstva, ko se bo ta pomerila z reprezentanco Norveške. (14. in 15. januar)
Evropska komisija: Morebitno nesodelovanje sodnikov pri evropskih volitvah zadeva Slovenijo
Bruselj/Ljubljana – Evropska komisija bo Sodnemu svetu na pismo glede sodniških plač odgovorila pravočasno, so v petek navedli za STA. V zvezi z napovedjo sodnikov, da morda ne bodo sodelovali v volilnih komisijah pred evropskimi volitvami, če ustavna odločba o sodniških plačah ne bo izvršena, so na komisiji poudarili, da je volilni postopek stvar vsake države članice.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in komisar za pravosodje Didier Reynders sta 28. decembra prejela pismo predsednika Sodnega sveta Vladimirja Horvata, v katerem ju je seznanil z neuresničitvijo odločbe ustavnega sodišča. To je junija 2023 ugotovilo, da so sodniške plače prenizke in niso niso urejene ustrezno primerljivo s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti. Sodniki v Sloveniji tako od 10. do 24. januarja protestno opravljajo le najnujnejše naloge.
V odgovoru za STA so na komisiji spomnili, da je komisar Reynders že pred tem, 18. decembra, na ministrstvo za pravosodje poslal pismo, v katerem je izpostavil tudi vprašanje ukrepov za obravnavo plač sodnikov in državnih tožilcev, o katerih se je komisija julija izrekla v poročilu o stanju pravne države za leto 2023. V poročilu so navedli, da raven plač sodnikov in državnih tožilcev, ki je od leta 2012 večinoma nespremenjena, vzbuja zaskrbljenost. Sloveniji so priporočali, naj sprejme ukrepe za zvišanje prejemkov sodnikov in državnih tožilcev ob upoštevanju evropskih standardov o sredstvih in prejemkih v pravosodju.
V zvezi z napovedjo sodnikov, da morda ne bodo sodelovali v volilnih komisijah pred junijskimi evropskimi volitvami, če ustavna odločba ne bo izvršena, so na komisiji poudarili, da je v skladu z zakonodajo EU volilni postopek urejen v vsaki državi članici. “To je torej stvar, ki jo mora rešiti država članica,” so pojasnili. (12. januar)
Minister Mesec podprl prizadevanje za oblikovanje mehanizma za zagotovitev varnosti in stabilnosti v času kriz
Bruselj/Ljubljana – Minister za delo Luka Mesec je na petkovem neformalnem srečanju ministrov za zaposlovanje in socialno politiko podprl prizadevanja za oblikovanje mehanizma, ki bi prebivalcem Evrope zagotovil občutek varnosti in stabilnosti v času kriz. Krize zadnjih let so namreč tudi med Evropejci poudarile potrebo po stabilnosti in gotovosti, je ob tem poudaril.
Neformalno srečanje ministrov za zaposlovanje in socialno politiko v belgijskem Nemurju je potekalo v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU, ministri pa so se med drugim strinjali, da morata socialni in ekonomski razvoj iti z roko v roko, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Belgijsko predsedstvo, ki bo sicer svoje politike osredotočilo za krepitev prizadevanj bolj socialne Evrope, je ob tem na neformalnem srečanju slovenskega ministra za delo Mesca imenovalo za poročevalca na plenarnem zasedanju. Mesec je pozdravil usmeritve belgijskega predsedovanja s poudarkom na strateških rešitvah za spopadanje s sodobnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in demografski razvoj, s ciljem krepitve socialne kohezije in zagotavljanja trajnostne rasti ter podprl prizadevanja za oblikovanje mehanizma, ki bi prebivalcem Evrope zagotovil občutek varnosti in stabilnosti v času kriz. (12. januar)
Proizvodnja v jedrskih elektrarnah v EU lani najmanjša v več desetletjih
Luxembourg – Trinajst držav EU, ki električno energijo proizvajajo tudi v jedrskih elektrarnah, je leta 2022 z njimi proizvedlo skupno 609.255 gigavatnih ur elektrike, kar je 16,7 odstotka manj kot leto prej. To je najmanj po letu 1990, odkar so ti podatki na voljo za vse države EU, je pred dnevi objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je prispevala malo manj kot odstotek.
Elektrika, proizvedena z jedrsko energijo, je leta 2022 predstavljala 21,8 odstotka vse elektrike, proizvedene v EU. Največ tako pridobljene elektrike je v EU leta 2022 prispevala Francija, in sicer 48,4 odstotka. Sledile so Španija (9,6 odstotka), Švedska (8,5 odstotka) in Belgija (7,2 odstotka).
Upad proizvodnje so v Eurostatu pripisali predvsem obsežnim vzdrževalnim delom v Franciji, največji proizvajalki elektrike v jedrskih elektrarnah v EU. Tam je proizvodnja v medletni primerjavi upadla za 22 odstotkov. Poleg tega je Nemčija s koncem leta 2021 trajno izključila tri jedrske reaktorje, kar je njeno proizvodnjo elektrike z jedrsko energijo prepolovilo. En reaktor je leta 2022 izključila tudi Belgija, Finska pa je enega priključila v omrežje. Ob koncu leta 2022 so bili tako v EU 103 delujoči jedrski reaktorji oziroma trije manj kot leta 2021. (13. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.