Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenija si ne želi odvzema pravic katerikoli državi v EU
Ljubljana – Slovenija si ne želi odvzema pravic katerikoli državi, a hkrati EU ne more biti talec ene članice, so glede pozivov k ukrepanju proti Budimpešti v okviru Pogodbe EU zapisali v kabinetu premierja Roberta Goloba. Prepričani so v rešitev za pomoč Ukrajini, pri čemer si želijo dogovora vseh članic za obdobje do konca trenutnega finančnega okvira.
V kabinetu premierja zaostrovanje situacije vidijo kot slab scenarij tako za EU kot za Madžarsko. “Odvzema pravic katerikoli državi si ne želimo, a hkrati celotna EU ne more biti talec ene države članice, Madžarske ali katerekoli druge. Najboljša opcija je pogovor in dogovor, ni pa to edina opcija,” so zapisali.
V kabinetu premierja so prepričani, da pri iskanju rešitve za pomoč Ukrajini, ki jo Madžarska blokira, zagotovo niso potrebne nobene radikalne poteze, saj da je bil možen kompromis oz. “plan B” omenjen že na decembrskem vrhu.
“Prepričani smo, da bo rešitev za pomoč Ukrajini dosežena,” so zapisali in kot najučinkovitejšo in najbolj predvidljivo rešitev za pravočasno zagotovitev finančne pomoči Ukrajini izpostavili dogovor vseh držav članic za obdobje do konca trenutnega finančnega okvira. Voditelji se bodo skušali dogovor znova doseči na izrednem zasedanju 1. februarja. (18. januar)
Predsednica v Berlinu izrazila zaskrbljenost nad nasiljem na Bližnjem vzhodu
Berlin – Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v pogovoru z nemškim kolegom Frank-Walterjem Steinmeierjem v okviru dvodnevnega obiska ob robu rokometnega evropskega prvenstva v Berlinu izrazila globoko zaskrbljenost nad nasiljem in konfliktom na Bližnjem vzhodu, zlasti v Gazi. Govorila sta še o Ukrajini in krepitvi gospodarskega sodelovanja.
“Situacija v Gazi zahteva takojšnje prenehanje izvajanja zločinov in pobijanja civilistov. Mirna rešitev konflikta je ključna za stabilnost regije in upanje za ljudi, ki tam živijo,” je poudarila predsednica. Obenem je jasno obsodila tudi napad Hamasa na Izrael.
Izpostavila je odlične odnose med Slovenijo in Nemčijo. Poudarila je pomen gospodarskega sodelovanja v luči spremenljivih izzivov v svetu in se nemškemu kolegu zahvalila za tehnično pomoč pri odpravljanju posledic ujme, ki je avgusta lani prizadela Slovenijo.
“Naša strateška partnerstva temeljijo na skupnih vrednotah in ciljih. Zaveza k sodelovanju, tako na političnem kot gospodarskem področju, ostaja ključna za prihodnost naših držav,” je poudarila Pirc Musar. (15. januar)
Notranji ministri Hrvaške, Italije in Slovenije potrdili dobro sodelovanje
Buzet – Slovenija, Hrvaška in Italija uspešno sodelujejo pri soočanju z izzivom migracij, so se na srečanju v hrvaškem Buzetu strinjali notranji ministri držav Boštjan Poklukar, Davor Božinović in Matteo Piantedosi. Napovedane mešane patrulje treh policij so še v fazi usklajevanja, naslednje srečanje v tem formatu pa bo marca na Brdu pri Kranju, je pojasnil Poklukar.
Nihče od nas ne misli, da lahko težave rešimo sami, je novinarjem povedal Piantedosi in ob tem opozoril, da je zahodnobalkanska migrantska pot zanimiva tudi nevarnim posameznikom ter da je nadzor na notranjih mejah, ki ga Italija izvaja na meji s Slovenijo, Slovenija pa na mejah s Hrvaško in Madžarsko, pomemben tudi v luči domnevne teroristične grožnje.
Poklukar je izrazil zadovoljstvo s sodelovanjem notranjih ministrstev in policij, katerih predstavniki so tudi v rednih stikih. S kolegoma iz Italije in Hrvaške se je minister strinjal, da so obstoječi ukrepi notranjega nadzora takšni, da ne povzročajo težav državljanom.
Ministri so se na prejšnjem srečanju novembra lani v Trstu dogovorili za skupne koordinacijske centre policij, redna srečanja ministrov ter šefov policij in vzpostavitev trilateralnih mešanih patrulj. Glede slednjih je Poklukar danes dejal, da usklajevanja med policijami še vedno potekajo. Kot je dodal, pa bilateralne patrulje dajejo rezultate. (16. januar)
Za predlog prepovedi glifosata premalo podpisov
Gibanje Zdrava družba, Anton Komat in društvo Alpe Adria Green niso zbrali dovolj podpisov volilcev za vložitev predloga zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Sedaj k vložitvi predloga pozivajo državni zbor in državni svet, saj da je treba zaščititi ljudi in naravo pred tem pesticidom.
Pobudniki prepovedi glifosata v Sloveniji so v roku, ki ga je postavil DZ, od 6. novembra 2023 do 4. januarja 2024, zbrali 3335 overjenih podpisov, izhaja iz njihove današnje pobude poslancem in državnim svetnikom. Za vložitev predloga bi jih potrebovali 5000. Sedaj pozivajo, naj zakonski predlog vložijo ali poslanci ali državni svetniki.
Gibanje Zdrava družba, okoljevarstvenik Komat ter nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green opozarjajo, da je pesticid glifosat “strup, ki se z uporabo na obdelovalnih površinah kopiči v zemlji, podtalnici, pridelkih, zraku … zaradi česar se nahaja v naši pitni vodi in prehranskih pridelkih in izdelkih ter posledično v naših telesih”.
Ogorčeni so, da je predstavnik Slovenije glasoval za podaljšanje uporabe glifosata v EU, ter da je Evropska komisija “kljub nasprotovanju večine držav članic EU” sama podaljšala veljavnost uporabe glifosata v EU za 10 let.
Predlog Evropske komisije, da se dovoljenje za prodajo glifosata v EU podaljša do konca leta 2033, dvakrat ni prejel kvalificirane večine, prav tako ni kvalificirana večina članic glasovala proti. V skladu z zakonodajo EU je nato Evropska komisija sama sprejela končno odločitev. (15. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.