Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenija za uravnoteženje okoljskih zahtev z realnim stanjem v kmetijstvu
Bruselj – Slovenija si prizadeva za uravnoteženje okoljskih zahtev z realnostjo na terenu, je glede zahtev slovenskih in drugih evropskih kmetov ob prihodu na današnje zasedanje voditeljev EU, ki ga spremljajo protesti kmetov, povedal premier Robert Golob. Podprl je predlog Bruslja za določeno odstopanje od okoljskih pravil glede neobdelane zemlje.
Slovenija se po Golobovih besedah strinja s tem, da je treba okoljske zahteve uravnotežiti z realnostjo na terenu. “To smo nenazadnje že počeli na nacionalnem nivoju in verjamem, da bo to sledilo tudi na evropskem,” je premier odgovoril na novinarsko vprašanje, ali Slovenija podpira rahljanje okoljskih standardov, da bi zadostili zahtevam kmetov.
Ob tem je podprl v sredo predstavljeni predlog Evropske komisije, ki predvideva določena odstopanja od okoljskih pravil glede obdelave zemlje v okviru skupne kmetijske politike. V skladu s predlogom bi lahko bili v letu 2024 vsi kmetje izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan, pri čemer pa bi bili še naprej upravičeni do finančne podpore iz skupne kmetijske politike.
Prav tako se Slovenija zavzema za to, da morajo pri uvozu hrane iz tretjih držav veljati enake okoljske zahteve kot v EU. “Smo za prostotrgovinske dogovore, vendar hkrati tudi za spoštovanje okoljskih standardov, kakršni veljajo v Evropski uniji,” je povedal Golob. (1. februar)
V EU politični dogovor o večji preglednosti pri označevanju porekla medu
Bruselj – Svet EU in Evropski parlament sta v torek dosegla politični dogovor glede predlogov Evropske komisije za večjo preglednost pri označevanju porekla mešanic medu. Pobudnica revizije direktive o medu v delu, ki se nanaša na označevanje porekla mešanic medu, je bila Slovenija.
Označevanje mešanic medu, kot ga določa trenutna direktiva, namreč po mnenju Slovenije ne zagotavlja jasne in nedvoumne informacije o poreklu medu. Slovenijo je v pobudi podprla večina držav EU. Evropski parlament in Svet EU sta se strinjala, da mora biti na etiketi navedena država, v kateri je bil med pridelan. Na etiketah sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad in kostanjevih pirejev pa bo morala biti na sprednji etiketi navedena tudi država izvora uporabljenega sadja.
Sprejetje političnega dogovora je pozdravila tudi slovenska kmetijska ministrica Mateja Čalušić. “Sprememba je pomembna tako za čebelarski sektor kot za potrošnika, ki mora biti transparentno obveščen, od kod prihaja med, s tem pa smo tudi zelo jasno povedali, da na naših policah ni prostora za ponaredke. Slovenija je zato lahko zelo ponosna na dosežen dogovor, prav tako gre zahvala slovenskim čebelarjem za pobudo za jasno označevanje porekla mešanic medu,” je dejala. (31. januar)
Slovenija počrpala vsa kohezijska sredstva iz obdobja 2014-2020
Ljubljana – Slovenija je po podatkih ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj počrpala vsa razpoložljiva kohezijska sredstva iz programskega obdobja 2014-2020. V okviru programa 2021-2027, ki ga izvaja od začetka letošnjega leta, je počrpala devet odstotkov razpoložljivih sredstev.
Kot so po sredini seji vlade, ki se je seznanila s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike v programskih obdobjih 2014-2020 in 2021-2027, sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je država v okviru kohezijske politike iz proračuna do konca lanskega leta izplačala 3,43 milijarde evrov. To predstavlja 103 odstotke pravic porabe kohezijskih sredstev.
V okviru programa 2021-2027 je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj izdalo odločitve o podpori v skupni višini 270,3 milijona evrov, kar predstavlja devet odstotkov vseh razpoložljivih evropskih kohezijskih sredstev. (31. januar)
Slovenija in Nemčija s pobudo za učinkovitejše odločanje v širitvenem procesu
Bruselj – Slovenija in Nemčija sta na ponedeljkovem zasedanju ministrov za zadeve EU v Bruslju predstavili pobudo za učinkovitejše odločanje v širitvenem procesu. Po besedah državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Marka Štucina predlagata, da bi o odprtju sklopov pogajalskih poglavij odločali s kvalificirano večino namesto s soglasjem.
Slovenija in Nemčija se v pobudi zavzemata za to, da bi države članice o določenih vmesnih korakih v širitvenem procesu odločale s kvalificirano večino, kar pomeni s podporo 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU. Kot je po zasedanju povedal Štucin, predlagata, da bi s kvalificirano odločali o odprtju posameznih tematskih sklopov, v katere so v skladu s prenovljeno širitveno metodologijo razdeljena pogajalska poglavja.
Glede na slovensko-nemški predlog bi medtem članice o zaprtju posameznih sklopov še naprej odločale s soglasjem. To bi veljalo tudi za podelitev statusa kandidatke za članstvo posamezni tretji državi in potrjevanje okvirja za pogajanja s posamezno državo kandidatko. (29. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.