Slovaška je v Bruslju začrtala rdeče črte glede financiranja prihodnje kmetijske politike EU

Bruselj – Še vedno ni nekega dogovora ali zadovoljstva z novo skupno kmetijsko politiko EU. Je v sredo zvečer v Bruslju povedal slovaški minister za kmetijstvo Richard Takáč (Smer-SD) po srečanju kmetijskih ministrov iz držav EU s tremi evropskimi komisarji. Razprave so bile usmerjene v prihodnost evropskega kmetijstva in prehranske varnosti, poroča dopisnik TASR.

Richard Takáč je povedal, da sredino srečanje razume kot izmenjavo političnih mnenj o prihodnji skupni kmetijski politiki in o sporazumih s tretjimi državami. Pojasnil je, da je bilo na hitro sklicano srečanje v Evropski komisiji (EK) zaradi protestov evropskih kmetov zaradi trgovinskega sporazuma z državami Mercosur in da so kmetijski ministri dobili prostor, da se opredelijo do financiranja skupne kmetijske politike v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

»Še vedno ni nekega dogovora ali zadovoljstva z novo skupno kmetijsko politiko. Tudi v primeru sporazumov s tretjimi državami so tam vprašanja, zato od Evropske komisije še vedno zahtevamo neke korake in rešitve,« je pojasnil.

Dodal je, da ni bilo govora samo o Mercosurju, saj je za Slovaško večji problem sporazum z Ukrajino in zelo visoke kvote, določene za nekatere proizvode.

Predsednica EK Ursula von der Leyenová je pred sredinim srečanjem predlagala, da bi lahko države članice prej črpale nekatere kmetijske sklade iz prihodnjega dolgoročnega proračuna Unije (2028–2034) v višini 45 milijard evrov. Takáč trdi, da se ministri iz njenega pisma »niso nič novega izvedeli« in da se kmetijskemu sektorju ne ponuja nič dodatnega.

 »Gospa predsednica govori le o tem, da lahko prej porabimo denar, ki nam je namenjen. Lahko ga prenesemo drugam. Ne govori pa o tem, da bomo dobili več denarja, da bomo lahko bolj prilagodljivi. Ne govori o tem, da bo skupna kmetijska politika samostojna, o tem, da bo prvi in drugi steber. To je tako na hitro zamegljevanje, bolj tako, da se pretvarjamo, da nekaj delamo, v resnici pa ne delamo ničesar,« je povedal.

Po njegovih besedah pa je imelo srečanje pomen, ker so vsi ministri izrazili svoje stališče in »rdeče črte« za svoje države. Spomnil je, da ministri večinoma govorijo o tem, da mora biti skupna kmetijska politika samostojna, dvostebrna.

Slovaška ima tri rdeče črte: dvostebrnost, boljše financiranje SKP in vrnitev živilske industrije v skupno kmetijsko politiko

Poudaril je, da gre za Slovaško za tri osnovne teme. Najprej za omejevanje neposrednih plačil, saj Slovaška ne more trpeti zaradi tega, ker ima največ velikih kmetij, kar je zgodovinsko pogojeno. Nato je tu vprašanje dodelitve finančnih sredstev, saj je Slovaška po 20 letih članstva v EU na ravni 82 % neposrednih plačil v primerjavi s starimi državami članicami in zunanja konvergenca preneha. Ob upoštevanju inflacije to po Takáču pomeni, da bo Slovaška imela 20 % manj virov za kmetijski sektor, kar slovaška vlada občutljivo zaznava, ko želi EU nameniti bilijon evrov več za oboroževanje.

»Tudi danes je iz ust več ministrov zazvenelo, da moramo biti konkurenčni in prehransko samozadostni, kar je mogoče le, če bomo imeli dovolj finančnih sredstev za kmetijski sektor in če bo manj birokracije,« je sporočil.

Tretja stvar, pomembna z vidika Slovaške, je, da sta bila iz financiranja kmetijske politike izključena sektorja živilske industrije in vinarstva, ki sta bila prenesena v industrijo. Za Slovaško je zelo pomembno, da je živilska industrija vključena v skupno kmetijsko politiko.

S sklicevanjem na trgovinske sporazume je Takáč opozoril, da Slovaška zahteva, da obstajajo zaščitni mehanizmi za kmete v državah EU. Slovaška v primeru Ukrajine poziva k vzpostavitvi posebnega sklada, ki bi kmetijski sektor kompenziral v primeru, da bi mu nastala škoda zaradi proizvodov iz Ukrajine.

»Vsi smo zahtevali, velikokrat je bilo tam izrečeno, spoštovanje standardov, ki veljajo v EU, z vidika omejitev za škropiva, gnojila, različne pripravke, ki so v Uniji prepovedani. Standardi, ki jih morajo spoštovati evropski kmetje in živilska podjetja, morajo spoštovati tudi morebitni uvozniki iz tretjih držav. Ne želimo odlogov za dve, tri, štiri leta. Zahtevamo, da te stvari veljajo takoj, ko začnejo veljati ti sporazumi,« je pojasnil Takáč. (7. januar)