go to the original language article
SOFIJA/BRUSELJ – Kmetje ne morejo biti konkurenčni brez poštenih dohodkov in enakih standardov v trgovini s tretjimi državami. To je povedal odstopni minister za kmetijstvo in hrano Georgi Tahov med delovnim srečanjem na visoki politični ravni ministrov za kmetijstvo EU v Bruslju, so sporočili z resornega ministrstva.
Tahov je poudaril, da izguba konkurenčnosti evropskih kmetov ni posledica njihovih dejanj, temveč kombinacije naraščajočih stroškov, regulativnega pritiska in neenakopravnega položaja v primerjavi z uvozom. Stroški energije, gnojil, krme, dela in storitev še naprej naraščajo, medtem ko tržna donosnost ostaja negotova. To neposredno ogroža ekonomsko vzdržnost kmetijskih gospodarstev, zlasti v državah, kot je Bolgarija, kjer so dohodki pod povprečjem EU, je dodal Tahov. Povedal je, da uvedba degresivnosti v okviru skupne kmetijske politike (SKP) ne sme spodkopavati konkurenčnosti kmetijskih proizvajalcev in diskriminirati njihovega prispevka k prehranski varnosti.
Georgi Tahov je povedal, da otežena oskrba in zvišane cene proizvodnih virov dodatno slabšajo likvidnost kmetij in prispevajo k rasti cen za potrošnike. Opozoril je tudi na nov resen izziv za sektor, in sicer uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). Tahov je še povedal, da bo v obdobju 2026–2034 plačevanje ogljičnih kuponov za proizvodnjo in uvoz amoniaka in gnojil ali dajatve na njihov uvoz privedlo do vse višjih cen ključnih proizvodov. Po njegovih besedah to pomeni, da bo vsak ton gnojila, proizvedenega ali uvoženega v EU, obremenjen z dodatno vrednostjo v ceni njegovega ogljičnega odtisa.
Na srečanju je Tahov poudaril, da mora proračun SKP zagotavljati najmanj sedanje ravni podpore, pri čemer je treba doseči popolno zunanjo konvergenco neposrednih plačil. »Bolgarija dosledno vztraja, da mora SKP ostati močna in avtonomna politika, strukturirana v dveh stebrih, s pravili, urejenimi v enotni uredbi. Potrebno je tudi ohraniti pravilo N+3, saj je pravilo N+1 neuporabno za naložbe z večletnim časovnim horizontom,« je bil odločen Tahov.
Poudaril je, da znaten del administrativnega bremena za kmetijske proizvajalce izhaja iz kopičenja zahtev zunaj okvira SKP. V tem kontekstu je Georgi Tahov pozval Evropsko komisijo, naj sprejme sistemske in merljive ukrepe za zmanjšanje administrativnega bremena, tudi z oceno kumulativnega učinka zakonodaje, boljšo uskladitvijo sektorskih politik, realističnimi roki in večjo prožnostjo pri izvajanju.
Glede trgovinskih odnosov je bolgarski odstopni kmetijski minister poudaril, da EU ne more zahtevati višjih standardov od svojih kmetov, hkrati pa dovoljevati uvoz proizvodov, ki teh standardov ne spoštujejo. Tahov je vztrajal pri boljšem usklajevanju proizvodnih standardov, okrepljenem sanitarnem in fitosanitarnem nadzoru uvoza ter pri učinkovitih zaščitnih mehanizmih v okviru trgovinskih sporazumov. (8. januar)