Slovenska kmetijska ministrica: Pravila o pesticidih ne morejo veljati enako za vse
Ljubljana/Bruselj – Slovenija se bo na ravni EU zavzemala za individualno obravnavo uporabe pesticidov, je napoved predsednice Evropske komisije, da bo predlagala umik predloga uredbe o pesticidih, pospremila slovenska ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Kot je poudarila, je treba pred sprejetjem uredbe poznati alternative za zaščito pridelkov.
“Slovenija se je zavzemala za vsaj nekakšno omilitev uredbe, obenem smo pa vedno opozarjali, da so tudi kmetje in kmetijske organizacije naklonjeni zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, vendar na način, da se prilagodijo državam članicam,” je dejala Čalušić.
Kot je pojasnila, je v Sloveniji veliko specifike, saj so kmetijske površine razdrobljene, zaradi česar pravila uredbe ne morejo veljati enako za vse. “Zato bomo predlagali, da se individualno po državah naredi popis problematike, s katero se soočamo. Absolutno pa si bomo prizadevali, da bomo pred ponovnim sprejemanjem kakršne koli uredbe poznali alternative, s katerimi lahko kmetje zaščitijo svoj pridelek,” je bila jasna ministrica.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v torek na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta napovedala umik predloga uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, saj je ta postal simbol polarizacije. (6. februar)
Slovenija bo morala v okviru cilja za zmanjšanje emisij okrepiti ukrepe
Ljubljana – V okviru zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040, kar je priporočila Evropska komisija, bo morala tudi Slovenija okrepiti ukrepe na tem področju, je za STA dejal državni sekretar na slovenskem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Cilj je po njegovih besedah uresničljiv.
Priporočilo komisije vključuje enoten cilj na ravni EU, medtem ko še ni znano, kaj bo to pomenilo za posamezno članico, je pojasnil. “Zagotovo pa to pomeni, da bo treba okrepiti ukrepe. Ti, ki jih trenutno načrtujemo v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, zadoščajo za izpolnitev cilja do leta 2030,” je dejal državni sekretar.
Po Vajglovem mnenju je cilj zmanjšanja emisij do leta 2040 za 90 odstotkov glede na leto 1990 uresničljiv. Je pa treba zdaj opraviti razpravo, kako ga doseči.
S priporočilom Evropske komisije se sicer šele začenja razprava o vmesnem cilju na poti do podnebne nevtralnosti, načrtovane za leto 2050. Zakonodajno podlago bo predstavila šele nova Evropska komisija po evropskih volitvah. (6. februar)
V Rimu srečanje skupine prijateljev Zahodnega Balkana
Rim – Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin se je v Rimu udeležil srečanja skupine prijateljev Zahodnega Balkana, na katerem je predstavil slovensko-nemški predlog za učinkovitejši proces širitve EU.
“Blejska zaveza – ideja, da bi morale biti tako unija kot države Zahodnega Balkana pripravljene na širitev do leta 2030 – je še kako živa. Trenutne geostrateške razmere kličejo po novem, osveženem pristopu do širitve. Zato je Slovenija skupaj z Nemčijo dala pobudo za bolj učinkovit širitveni proces, s čimer ponovno dokazujemo, da smo proaktivna in angažirana država, ki zna prispevati k razpravam glede širitve in prihodnosti EU,” je na srečanju poudaril Štucin.
Berlin in Ljubljana predlagata, da bi članice o odpiranju sklopov poglavij v pristopnih pogajanjih z državo kandidatko odločale s kvalificirano večino.
Štucin je dodal, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za čimprejšnjo odločitev Bruslja o začetku pogajanj z Bosno in Hercegovino in pozdravil vse aktivnosti Črne gore, ki z zadnjimi odločitvami daje jasen in pozitiven signal, da je pripravljena pospešiti svojo evropsko pot, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). (5. februar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.