sr flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by Tanjug.

BEOGRAD – Evropska unija (EU) je v zadnjih 20 letih prek nepovratne pomoči namenila dva- do trikrat več sredstev kot vsi ostali mednarodni partnerji skupaj, z letnimi zneski, ki se gibljejo med 200 in 300 milijoni evrov, zaradi česar je prepričljivo največji donator v Srbiji, navaja se v najnovejšem biltenu NALED-a. Za razliko od Evropske unije, ki stabilno ostaja razvojni partner in celo povečuje dostopnost do nepovratnih finančnih sredstev, je večina bilateralnih in multilateralnih partnerjev v teh 20 letih zmanjševala obseg svoje finančne podpore ali jo celo v celoti prekinila, kot na primer Avstrija ali ZDA, poudarjajo iz NALED-a. Dodajajo, da je to pričakovan trend, ki se bo nadaljeval, ko Srbija napreduje na evropski poti – razpoložljivost evropskih skladov se povečuje, medtem ko drugi partnerji svojo razvojno pomoč zmanjšujejo in jo usmerjajo v manj razvite države. Lani so za Evropsko unijo kot pomembnejši partnerji sledile Nemčija, Švica in Švedska, ki letno namenjajo desetine milijonov evrov, medtem ko Norveška in ostali bilateralni donatorji ter mednarodne organizacije, kot so agencije Združenih narodov, OVSE in Svet Evrope, sodelujejo z bistveno manjšimi zneski nepovratnih sredstev, vendar predstavljajo pomembno podporo reformam, evropskim integracijam in družbeno-gospodarskemu razvoju.

Direktorica Oddelka za dobro upravljanje in projekte v NALED-u Ana Ilić je poudarila, da za razliko od drugih donatorjev, ki se osredotočajo na omejeno število področij v skladu z lastnimi razvojnimi strategijami, EU kot edina podpira praktično vse segmente družbenega življenja v Srbiji. Največ sredstev se vlaga v infrastrukturo, torej energetiko, promet in varstvo okolja, pa tudi v socio-ekonomski razvoj, inovacije, digitalizacijo in zdravstvo, posebno mesto pa zavzema področje vladavine prava, ki zajema reformo pravosodja, človekove pravice, svobodo medijev in krepitev institucij, kar se vse ujema z nacionalnimi prioritetami, priporočili NALED-a, pa tudi s potrebami državljanov in gospodarstva. Kot zelo pomemben segment naložb se navaja krepitev regionalnega sodelovanja, ki ga je EU neposredno podprla tudi prek Načrta rasti za Zahodni Balkan, vrednega šest milijard evrov, pa tudi prek projektov čezmejnega sodelovanja, usmerjenih v izboljšanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva in zmanjševanje teritorialnih ekonomskih in socialnih razlik. “NALED je aktiven udeleženec več takšnih projektov EU. V Subotici in še treh obmejnih občinah na Hrvaškem delamo na vzpostavitvi sončnih elektrarn na 30 javnih objektih, namestitvi pametne javne razsvetljave in postavitvi 13 pametnih avtobusnih postajališč, medtem ko je bil na drugi strani, na jugu Srbije v Novem Pazarju, Tutinu in občinah iz Črne gore, nedavno zaključen projekt razvoja primarne selekcije in zbiranja odpadkov na lokalni ravni. V ta namen je EU donirala tudi 1.500 zabojnikov za pravilno ločevanje odpadkov v gospodinjstvih in en tovornjak za zbiranje Komunalnemu javnemu podjetju v Novem Pazarju,” je povedala Ana Ilić.

Ob upoštevanju pomena varovanja okolja in usklajevanja s pravnim redom EU v Poglavju 27 NALED zagotavlja tehnično pomoč resornemu ministrstvu pri vzpostavitvi regionalnega sistema ravnanja z odpadki za mesto Novi Sad in sedem okoliških občin, hkrati pa prek projekta Growth4Blue in sodelovanja s partnerji iz Grčije, Italije, Slovenije, Črne gore in Severne Makedonije podpira razvoj modrega gospodarstva z usklajevanjem potreb trga in razpoložljivih kadrov na področjih ribištva, ladjedelništva ter rečnega in jezerskega turizma. “Leta 2026 moramo nadaljevati s povezovanjem našega gospodarstva z evropskim prek razvoja trajnostnega in odgovornega poslovanja, razogljičenja, trajnostne trgovine in razvoja inovacij. Pomembno je, da naše gospodarstvo čim hitreje napreduje pri uporabi evropskih standardov v poslovanju in da v največji možni meri izkoristi sklade, ki so mu na voljo iz različnih evropskih programov,” je poudarila. Dodala je, da je to področje, na katerem lahko že letos naredimo pomemben korak naprej, NALED pa bo kot kontaktna točka Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) posebno podporo nudil start-upom, raziskovalcem, podjetjem in vsem, ki želijo inovirati in svoje inovativne rešitve ter izdelke ponuditi evropskemu trgu. (18. januarja)